Dejanska hladna vojna
Ministrstvo za obrambo Ruske Federacije je po napovedi odprtja oskrbovalnih točk na Sejšelskih otokih, na Kubi in Vietnamu napovedalo še postavite vojaških baz na Arktiki. Kot predpostavljajo, naj bi postavili vojaške objekte vzdolž severnomorske poti. Izvedenci so mnenja, da ta rešitev prihaja še pravočasno, našteli pa so še luke, v katerih se bodo lahko pojavljale ladje ruske vojne mornarice. Vest je sporočil sekretar sveta za varnost Nikolaj Patrišev. Ni pa Rusija prva , ki je napovedala odprtje vojnih baz, tudi Kanada je v začetku leta napovedala, da bo zgradila arktično bazo na enem svojih številnih otokov v področju Arktike.
Kot pravi ruski sekretar Sveta za varnost, imajo že sestavljen spisek objektov za dvonamensko uporabo v oddaljenih območjih arktičnega morja vzdolž severnomorske poti, ki naj bi jih morali nujno razvijati, da bi tako zagotovili baziranje vojnih ladij Vojne mornarice Ruske Federacije in Obmejne službe v sklopu Federalne varnostne službe Ruske federacije, navaja izjavo Nikolaja Patriševa Ruska mednarodna tiskovna agencija RIA Novosti.
Patrišev je še dodal, da zaključujejo študijo o vprašanjih, povezanih z zaščito ruskih nacionalnih interesov na Arktiki. Tako naj bi rešili številna vprašanja, povezana z vrnitvijo vojaškega letalstva na to območje, vendar potekajo nekateri ukrepi še vedno prepočasi.
Že februarja letos je rusko obrambno ministrstvo napovedalo ustanovite v posebnih „arktičnih brigad“. Prva naj bi bila nameščena na Kolskem polotoku v vasici Pečenga. Kot navajajo, pa naj bi premier Vladimir Putin zahteval za septembra letos izdelali načrt obmejne infrastrukture na Arktiki, da bi s tem bistveno okrepili vojaško varnost ob meji in zavarovali naravne resurse. Kot je bilo napovedano, bodo v naslednjih devetih letih za opremljanje meje namenili 4,2 milijarde USD (134 milijard rubljev),na zahtevo Putina pa mora biti ta denar „maksimalno izkoriščen“.
Že lanskega novembra so ruske oblasti napovedale postavitev desetih novih reševalnih centrov do leta 2015: v Murmansku, Arhangelsku, Narjan-Mari, Vorkuti, Nadimi, Dudinci, Tiksi, Peveci, v lukah Providženja in Anadiri v Murmansku. Takrat pa niso rekli, da bi te centre uporabljali tudi v vojaške namene. So pa najprej napotili helikopterje v Murmansk, kjer bodo najprej začeli s postavitvijo centrov.
Vojaška prisotnost drugih držav na Arktiki
Prav tako se druge arktične države pripravljajo okrepiti svojo vojaško prisotnost v Severnem ledenem morju. Danska je že leta 2009 napovedala ustanovitev posebnega arktičnega vojaškega poveljstva, pa tudi sil za hitro reagiranje, sposobnih delovanja v surovih severnih razmerah. Naslednje leto je tudi Norveška preselila štab svojega poveljstva na področje nad polarnim krogom, ZDA in Kanada pa sta začeli z regularnim izvajanjem svojih vojaških vaj na Arktiki.
Vlada Kanade je že leta 2007 napovedala, da bo v Resolute Bayu odprla nov vojaški center, v katerem se bodo vojaki urili za bojevanje v arktičnih pogojih, ter zgradili globoko pristanišče na severnem delu Baffinovoga otoka. Vendar pa zaradi finančne krize omenjenih projektov še niso uresničili, prav tako pa naj bi – iz istega razloga – tudi v prihodnje Kanada ne povečevala vojaške prisotnosti v tem delu sveta.
Po Patriševi izjavi so prišli izvedenci in analitiki do sklepa, da bo imelo vseh 10 novopostavljenih centrov (ali vsaj večina) „ namen“. Kot je za ruski časopis izjavil Konstantin Sivkov, podpredsednik Akademije za geopolitične probleme (in rezervni stotnik prvega razreda), so na Arktiki odkrili velike zaloge nafte in plina, za katere pretendira kar nekaj držav.
„Da bi Rusija zadržala to regijo zase, potrebuje adekvatno vojaško silo, sposobno onemogočiti kakršnokoli delitev Arktike po vojaški poti. Na naših severnomorskih prostranstvih je glede na slabo razvito komunikacijsko mrežo najzanesljivejši pomorski promet. Zaradi tega je ustvarjanje sistema za baziranje flote temelj za obstoj pomorskih in kopenskih vojaških formacij, ki bodo tam nameščene. Hkrati je to temelj za nadaljnji ekonomski razvoj te regije,“ meni Sivkov.
Kar pa se tiče lokacij za baze, bi naj bile tam, kjer so večja naselja, kot je pojasnil omenjeni izvedenec. Predpostavljamo lahko, da bodo največ teh točk namenili manevrskemu baziranju, ki bodo omogočale oskrbovanje ladij z gorivom in strelivom, po možnosti pa tudi nudile tudi možnost za manjša popravila ladij. Kasneje naj bi se te oskrbovalne točke dogradile in prerasle v prave baze, je prepričan Sivkov.
Z njim soglaša tudi Anatolij Ciganov, vodja Centra za vojaške napovedi. Meni tudi, da so ustja velikih sibirskih rek optimalen kraj za takšne baze. Severna flota je precej oddaljena od Urala, Tihomorska pa od Tajmira, zato bi naj bile takšne baze nekje v sredini severnomorske poti, nekje na Jeniseju ali Dudunci, lahko pa tudi na Leni, še dodaja Anatoji Ciganov. (Vir: vz.ru)
