FINSKA IZBIRA NOVA BOJNA LETALA BREZ POSREDNIKOV

Finska vlada je blokirala (neposredno) lobiranje za novo bojno letalo v okviru programa HX-FRP (program zamenjave lovca), da bi tako povečali preglednost in bi razpis karseda pošten za vse udeležence.

Vsi letalski proizvajalci – udeleženci razpisa: Boeing (F/A-18E/F super hornet), BAE Systems (Eurofighter typhoon), Saab (JAS-39 gripen), Dassault Aviation (rafale) in Lockheed Martin (F-35), so najeli domače (finske) lobistične agencije  in agencije za stike z javnostmi za zastopanje njihovih posebnih interesov, pogodbe pa podpisali tudi z nekdanjimi visokimi vojaškimi predstavniki, ki bi jim pomagali razviti prodajno strategijo in dodali “energijo” tržnim prizadevanjem. Kot še trdijo predstavniki finske vlade, se obrambni minister ni neposredno sestal z nobenim od ponudnikov – sodelujočih v razpisu, kar je povsem razumljivo. Načelo izključitve neposrednega lobiranja so Finci uveljavili tudi za druge dobave oborožitvenih sistemov iz programa posodobitve finskih oboroženih sil.

Program HX-FRP ocenjujejo na vrednost med 15 in 20 milijardami dolarjev, poleg pa sodi še dobava delov in oborožitvenih ter drugih sistemov za 30-letno življenjsko dobo novih bojnih letal.  S
gramom HX-FRP bodo zamenjali obstoječo floto 60 lovcev F/A-18 hornet, po načrtih pa naj bi začeli z zamenjavo po letu 2025, odločitev o dobavi pa sprejeti v letu 2021.

Finska je prižgala zeleno luč za program posodobitve obrambnih sil 16. februarja, potem ko je obrambno ministrstvo predstavilo poročilo o obrambni politiki, ki načrtuje tudi vojnodobno formacijo finske vojske z 230.000 na 280.000 pripadnikov. V poročilu so posebej podčrtali razvoj nacionalne vojaške organizacije z integriranimi večrodovskimi ofenzivnimi enotami za hitre reakcije. Povečanje vojnodobne sestave bo v primerjavi s sedanje večje kar za petino, potrditvah pristojnih iz obrambnega ministrstva, pa osnovno opremo za te nove enote že imajo. Finska vlada je za programe nabav v prihodnjih petih letih namenila 20 milijard dolarjev, v to vsoto sta vključena tudi projekta novega letala – HX-FRP in posodobitve površinske flote vojne mornarice. Finska bo kljub omejitvam javne porabe torej našla sredstva za posodobitev oboroženih sil za izgradnjo verodostojne obrambne infrastrukture. Kot pravijo v finski vladi – minister za finance Orpo, jih v to prisiljuje sedanji negotove sedanje razmere, v katerih se varnostni položaj poslabšuje in je zaradi tega potrebno poskrbeti za izboljšanje varnosti države.

V okviru programa posodobitve površinske flote vojaških ladij bodo 2 milijardi dolarjev namenili zamenjavi raketnih čolnov razreda rauma in minopolagalk razreda hämeenmaa, ki naj bi jih po načrtih odpisali po letu 2025.

Finsko poročilo o obrambni politiki govori tudi o nameri po poglobitvi obrambnega sodelovanja z ZDA, Natom in Evropsko unijo ter najbližjo skandinavsko sosedo Švedsko. Vendar pa Finska kljub sodelovanju z Natom še vedno ohranja svojo neuvrščeno obrambno politiko. Kot pravijo, je do poglabljanja sodelovanja z državami Nato prišlo zaradi naraščajoče nepredvidljivosti in razkazovanja “mišic” Kremlja na visokem severu in Baltiku. Kljub temu, da vrata za vstop v severnoatlantsko zavezništvo ostajajo Finski odprta, se finska vlada za ta korak ne bo odločila brez velike večinske referendumske podpore glede tega vprašanja. Sodelovanje s sosednjo Švedsko pa bi se morda – v primeru potrebe – razvilo v “kolektivno samoobrambo”. Po zadnjem merjenju javnega mnenja (15.2.2017) 51 odstotkov Fincev še vedno nasprotuje pridružitvi zavezništvu, medtem ko je 21 odstotkov Fincev privrženo pridružitvi, 28 odstotkov anketiranih pa o tem ni izrazilo mnenja.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Photos