Duh delitve nad Makedonijo …

by Urednik

KOMENTAR NA ”VROČE” DOGAJANJE V MAKEDONIJI

Devet oseb je bilo poškodovanih v incidentih, ki spremljajo protest združenja Za skupno Makedonijo v središču Skopja, sporoča makedonska policija. Dodatnega zavarovanja zborovanja ni bilo, kajti policija je menila, da protesti nimajo nasilnega obeležja.

Po seriji incidentov, v katerih je bil poleg omenjenih poškodovan tudi TV snemalec, je policija zaslišala 12 oseb, za zdaj pa kazenskih ovadb niso podali. Je pa policija privedla pet oseb, ki naj bi bile povezane s serijo napadov v Skopju po mitingu združenja za skupno Makedonijo. Povzemamo analizo in prikaz stanj v Makedoniji iz srbske izdaje ruskega spletnega portala Sputnik.

Nevarnost delitve Makedonije je povsem realna, medetnično zaupanje ni na posebej visoki ravni, zgodila pa se je še ”tiranska platforma” (izhodišče Tirane), tako da vse to ustvarja atmosfero, ki daje strahu pred delitvijo povsem realno osnovo. Kaj pa se bo iz tega rodilo …, je odvisno tudi od številnih mednarodnih dejavnikov.

Medtem ko makedonska, pa tudi javnosti v sosedstvu, pričakujejo odločitev predsednika Đorđa Ivanova, ali bo mandat za sestavo vlade ponudil vodji SDSM Zoranu Zaevu, ki je na volitvah pomagal z glasovi treh albanskih strank (kar je že izzvala proteste prebivalcev v Skopju), proučevalci razmer tehtajo, kako realna je delitev Makedonije. Natančneje: koliko bo etnično že raztrgana Makedonija, katere zahodni del je že davno albanski, pretočena v sistem. Vodja VMRO-DPMNE Nikola Gruevski je opozoril, da  ”tiranska platforma” med drugim pomeni, da bo albanski jezik uradni jezik v Makedoniji,kar bi bil prvi korak v seriji potez, ki bi privedli do delitve Makedonije po ”etničnih (mejah) linijah po kantonih ali federalnih enotah”.

Makedonski analitik Branko Đorđevski meni, da je nevarnost realna, saj etnična vprašanja še niso rešena, zdaj pa je prišla še ”tiranska platforma” in z njo atmosfera, ki strah o delitvi samo še podžiga. Zgodbe o delitvi Makedoniji so se, naključno ali ne, začele pogrevati v začetku februarja, ko je predstavnik ameriškega predstavniškega doma (Kongresa), republikanec Dana Rohrabacher, zatrdil,da je Makedonija ”neuspela” država, katere ozemlje bi si morale razdeliti sosednje države. Vplivni republikanec in kongresnik iz Kalifornije jev intervjuju za albanski medij Vision plus izjavil, da je Makedonija tako razdeljena, da ne bo nikoli mogla delovati skupaj, zato ” morajo makedonski Albanci postati del Kosova, ostanek države pa naj bi postal del Bolgarije ali katerekoli države s katero trdijo, da so v ”sorodu”.

Nesporno je Rohrabacher znan albanski lobist, vendar pa v zunanjepolitičnem odboru Predstavniškega doma Kongresa ZDA predseduje pododboru za evropske zadeve. Pri tem se je sicer opravilčil Makedoncem, ker se je vmešaval v   notranje zadeve neke suverene države. Glede tega se je oglasil tudi State Department – na zahtevo Makedonije – in ob tem podal izjavo, da ZDA ”priznavajo in podpirajo suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Makedonije” in da se ta politika ni spremenila. Toda…, duh iz steklenice je ušel. In po kakšnem naključju, skorajda istega dne se je oglasil tudi nekdanji britanski diplomat, izvedenec za Balkan Timothy Less, ki se je prav tako ukvarjal s ”prekrojevanjem meja” na Balkanu.

Rohrabacher, znan kot velik podpornik albanskih interesov v Kongresu, je v začetku februarja izjavil, da bi za mir na Balkanu morali ”zamenjati ozemlja”, tako da bi Preševska dolina pripadla državi Kosovo, sever te nekdanje južnosrbske pokrajine pa Srbiji.

 Kot je ugotavljal Less, naj bi Albanci v Makedoniji zavračali sodelovanje na oblasti razen pod pogoji, kipa niso sprejemljivi za Makedonce. To pa vodi na tvegano pot, po kateri je neizogibna dokončna medetnična delitev. Potencialno bi se Makedonija lahko razdelila po etničnih delitvenih črtah, kar bi Albance vodilo do vzpostavitve paralelne inštitucije na zahodu države, kar bi izzvalo odmik od Makedoncev. To je tveganje,ne pa napoved, saj je proces šele v zgodnji fazi, ugotavlja nekdanji britanski diplomat.

Nekaj dni zatem je poskus nekega vplivnega zahodnega medija, da izjavi ruskega diplomata pripiše zamisel o delitvi Makedonije, uradna Moskva videla kot provokacijo, ki naj bi še podžgala nasprotja v Makedoniji. V demantiju trditve, objavljene v zahodnem časopisu, je rusko zunanje ministrstvo ocenilo,da bodo takšne poteze privedle do spodkopavanja suverenosti ni ozemeljske celovitosti Makedonije. Ali morda prav slednje predstavljajo zadnje neposredne zahteve Nata in EU, da predsednik Makedonije mandat za sestavo vlade zaupa novi makedonsko-albanski koaliciji z vodjo SDSM-a Zoranom Zaevim, katere dogovor je še neznanka?

Đorđevski meni, da bi moral Zaev presekati negotovost in povedati, na kaj je moral iz t.i. ”tiranske platforme” (ki so jo predstavniki albanskih strank ukrojili s centralo v Tirani) pristati, da bi lahko računal na njihove glasove in ostal v igri za mandatarja.

Informacije, ki krožijo, so različne. Analitik Đorđevski opozarja na primer v odnosih s Srbijo, ki se jim škodi. Pravi, da je točno, da v ”tiranski platformi” obstaja točka, v kateri se zahteva od makedonskega Sobranja sprejetje deklaracije o genocidu nad albanskim prebivalstvom v obdobju 1912 do 1956. O tem je nekaj zanesljivo dogovorjenega, meni makedonski analitik, v javnost pa je pricurljala informacija, da bodo za ta genocid med obema vojnam obtožili Srbijo, ki je imela oblast na področju današnje Makedonije. Zaev je zatem nekaj demantiral, vendar pa se ne ve, pravi Đorđevski, kaj je sploh zapisano na papirju. Opozarja, da je vse že ušlo iz okvirjev Makedonije. Tiče pa se tudi odnosov s sosedami. Po trditvah Đorđevskega Zaev zdaj taktizira. Čaka na mandat, da bi korak za korakom prešel k formiranju vlade, prevzemanju funkcij, resorjev …, potem naj bi bilo laže ublažiti nezadovoljstvo državljanov. Zato naj bi Zaev tudi ne objavljal dogovorjenega. Če bo Zaev od predsednika Ivanova dobil mandat za sestavo vlade, Đorđevski meni, da se ne bo zgodilo prav nič ”kataklizmičnega”, klub temu pa opozarja, da bo vse odvisno od dogovora med Zaevim in Albanci. Če pa se vseeno zgodi, da Zaevu predsednik Ivanov ne bo dal mandata, bo ogenj iz vseh topov uperjen prav v Zaeva. Njegova SDMSM se verjetno ne bo odpravila na množične demonstracije, saj bi slednje povzročile medetnični konflikt, vendar pa bo Ivanov tarča napadov in proti njemu bodo aktivirali mednarodni pritisk, še meni Đorđevski v izjavi za srbsko izdajo ruskega spletnega portala Sputnik.

Predstavnik za stike z javnostmi predsednika stranke VMRO-DMNE  Ivo Kotevski je za Sputnik povedal,da ostaja njihovo stališče nespremenjeno. Še naprej velja njihova ponudba Zaevu, da mora odstopiti od ”tiranske platforme” in politike, ki je v nasprotju z državnimi in nacionalnimi interesi in da v tem primeru ne potrebuje albanskih glasov. Pravi, da ga bo VMRO-DPMNE podprla, čeprav je izgubil na volitvah, dali pa bodo glasove samo zaradi tega, da bi ne ogrozili prihodnosti države.

Pripravil: B. Knific, foto: YouTube

Povezani članki