Francija naročila 17 naprednih šolskih letal Pilatus PC-21

by Urednik

PILATUS PC-21 – ŠE ENA USPEŠNA ŠVICARSKA ZGODBA

Francoske letalske sile (Armée de l’air) so se odločile za nakup 17 turbopropelerskih šolskih letal Pilatus PC-21. Pogodbo v vrednosti okoli 250 milijonov dolarjev so podpisali 30. decembra 2016.

Francozi so za šolanje vojaških pilotov razvili nov trenažni proces za 21. stoletje. Piloti bojnih letal Dassault mirage in rafale se bodo v drugi fazi učili letenja s Pilatusi PC-21 in nato nadaljevali na (že precej zastarelih dvomotornih)  reaktivnih alpha jetih.

Poleg Švicarskih letalskih sil bodo Letalske sile Francije postale druge v Evropi, ki so se odločile za šolsko-bojna turbopropelerska letala PC-21 kot dela naprednega integriranega sistema usposabljanja vojaških pilotov.

Iz Pilatusa so tudi sporočili, da so prejeli še dve naročili za letala tega tipa. Dve letali PC-21 bodo izdelali še za Kraljeve jordanske letalske sile, ki so že pred dobrim letom naročile 8 letal Pilatus PC-9, a naročilo spremenile  v 8 letal PC-21, ki jih bodo prejeli do konca leta 2017. Še dve letali PC-21 je naročilo britansko podjetje QinetiQ,  ki ima lastno šolo za pilote (Empire Test Pilots’ School), v kateri se šolajo tudi britanski piloti Kraljevih letalskih sil – RAF.

Pilatus je tako skupno število prodanih letal PC-21 povečal na 209. Zadnji model švicarskega naprednega šolskega letala  imajo v operativni uporabi oziroma naročene že Letalske sile Katarja (24), Avstralije (49), Savdske Arabije (55), Singapurja (19), Švice (8) in Združenih arabskih emiratov (25).

 

Letalo Pilatus PC-21 

 

Švicarski Pilatus je v svetu dobro znan in uveljavljen konstruktor ter proizvajalec turbopropelerskih dvosedov, ki ponuja gospodarnost tega pogona in odlično krmarljivost, povrhu vsega pa s tem zadnjim modelom še najsodobnejši trenažni sistem. PC-21 naj bi pokrival praktično vse, kar pokrivajo šolski dvosedi: od primarnega do izpopolnjevalnega šolanja in uvajanja pilotov v letenje z bojnimi letali. Pravzaprav gre za tipično Pilatusovo konstrukcijo šolskega dvosedega tandema s Pratt & Whitneyevo turbino, ki tokrat poganja kar petkraki propeler. O PT6A je bilo že veliko povedanega, v PC-21 so ga ”navili” kar na 1.600 konjev. Sicer so povzeli precej tistega, kar so uvedli Američani (Raytheon) v svojem T-6A texan II, hkrati pa so uporabili tudi nekatere izkušnje iz slovenskega projekta PC-9M hudournik.

Kokpita obeh letal imata tudi kar veliko skupnega, so pa v novem švicarskem trenažniku vgrajeni sodobnejši sistemi (istega proizvajalca – Flight Vision), celotna poanta pa je v integraciji sistemov kot pri slovenskem hudourniku. Ti sistemi omogočajo vse od nadaljevalnega učenja golega letenja do lekcij iz navigacije, uporabe nočnogledov, infrardečih opazovalnih naprav, do trenaže sistemskega upravljanja nalog, simulacije napadov zrak-zrak in zrak-zemlja.

Razvoj PC-21 je financiral sam proizvajalec Pilatus, začeli so ga v letu 1998 v precejšnji tajnosti. Za projekt se je sicer vedelo, vendar so v tovarni v Stansu kar nekako izločili konstruktorsko-razvojno skupino, pa tudi tržni del je ločen od ostale proizvodnje. PC-21 je zapeljal po stezi letališča v Stansu 30. aprila 2002, prvi polet so opravili 1. julija 2002, z nekaj več kot 10 urami naleta so letalo preleteli v Veliko Britanijo in sodelovali na dveh velikih mednarodnih letalskih prireditvah v  Fairfordu in Farnboroughu od 19. do 28. julija 2002. Vsa potrebna letalska potrdila so dobili do leta 2004, že istega leta so stekle tudi prve dobave letala, za katerega se je pokazalo kar precej zanimanja.

Žal se je s tem letalom tik pred predstavitvijo na Bližnjem vzhodu leta 2005 na Pilatusovem letališču v Stansu ponesrečil preizkuševalni pilot Pilatusa Andreas Ramseier (ki je s PC-21 priletel tudi na omenjena letalska dogodka v Fairfordu in Farnboroughu). Andreas je v Slovenijo priletel z drugim Pilatusom po vrsti PC-9, v Sloveniji pa je (zelo uspešno) demonstriral tudi Pilatusovo transportno letalo PC-8. Nesreča s PC-21 se je zgodila med vadbo izredno nizkih preletov pri visokih hitrostih (približno 550 km/h) tik nad tlemi.

Pripravila: A. Knific, B. Knific, foto: Pilatus

Povezani članki