Grčija se zanima za nakup 18 lovcev rafale (v času spora s Turčijo)

GRČIJO PODPIRA FRANCIJA – JI BO USPELO PRODATI TUDI LETALA?

Sredi nemirnih odnosov med Turčijo in Grčijo v zvezi s pridobivanjem naravnih bogastev (vrtanju plina v spornih teritorialnih vodah), se grški državni vrh dogovarja s številnimi državami o nakupu novih oborožitvenih sistemov – vključno s Francijo za 18 večnamenskih lovcev Dassault rafale.

Atene želijo tudi zaradi poslabšanja odnosov s Turčijo okrepiti lastne “sile za odvračanje”. Grki načrtujejo krepitev svojih že tako relativno zmogljivih oboroženih sil tako s posodobitvami obstoječih, kot nakupi novih sistemov. Za to  nameravajo v naslednjih 10 letih porabiti skoraj 12 milijard dolarjev (10 milijard evrov). V prihodnjih mesecih naj bi za nakup raket, torpedov in drugih sistemov namenili do 1,8 milijarde dolarjev (1,5 milijarde evrov).

Če bi se Grčija za resnično dogovorila za nakup 18 francoskih lovcev rafale, bi kar močno modernizirala floto bojnih letal Grških letalskih sil, v kateri je trenutno 154 lovcev F-16C/D (v različicah block 30/50/52+/52+advanced), 42 lovcev Dassault mirage 2000EGM/-5 mk.2 in 34 lovcev McDonnel Douglas F-4 phantom II.

Grčija in sosednja Turčija sta se nedavno zapletli v vrsto vojaških in političnih spopadov zaradi nedavnih raziskav Ankare in iskanju plina ter vrtanju v teritorialnih vodah, ki jih  kot svoje želijo uveljaviti Atene.

Nedavno je turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu novinarjem dejal, da bodo skoraj mesec dni trajajoče nesporazume kmalu zgladili. “Če je Grčija pripravljena na dialog, smo se pripravljeni pogajati in se zavzemamo za pravično razdelitev sredstev,” je dejal Cavusoglu na tiskovni konferenci. Hkrati pa dodal, odprtosti za pogajanja o mejah kontinentalnega pasu v vzhodnem Sredozemskem morju ne bi smeli jemati kot znak, da Turčija odstopa od svojih pravic. “Na otoku Meis [Kastellorizo] so lahko samo policisti in žandarji. Če bo grška stran poskušala preseči dovoljene omejitve orožja, bo na koncu izgubila,” je dodal Cavusoglu in dodal, da je otok opredeljen v Pariških mirovnih pogodbah iz leta 1947 kot demilitarizirano območje.

EU je Turčiji zaradi enostranskih prizadevanj za vrtanje plina zagrozila s sankcijami, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je Ankaro nedavno obtožil provokacij, za katere meni, da bi lahko ogrozile verodostojnost Turčije v zvezi Nato.

Kljub očitnim napetostim in možnosti pomembnih pogajanj se zdi, da gre Grčija v razpravah o javnih naročilih letal v smeri Francije, edine jedrske oborožene države EU, ki je nedavno Grčiji namenila vojaško pomoč.

Pripravil: A. Knific, foto: Dassault