Kako so Rusi izgubili pravico do nošenja orožja

V CARSKI RUSIJI JE VSAK MOŽ LAHKO IMEL PUŠKO ALI PIŠTOLO

Dandanes v Rusiji ni lahko pridobiti orožja, saj je potrebno prestati strogo preverjanje posameznika, pa še potem lahko kupite samo lovsko puško ali zračno – pnevmatično pištolo. Ko so ruski deželi še vladali carji, pa je bilo drugače, saj je imel orožje vsak mož, številni navadno še kakšno za rezervo.

Znani ruski pesnik Aleksander Sergejevič Puškin je imel neobičajno navado: ko se je zbudil, je ležal v postelji in streljal s pištolo v zid… Tudi sicer so v carski Rusiji so ljudje oboževali orožje: oficirji, trgovci, študenti, ugledne dame in mlada dekleta, vsi so imeli svojo najljubšo pištolo, včasih jih je bilo celo več. Vendar so oblasti po revoluciji leta 1917 omejile pravico do nošenja orožja.

Nič več streljanja po hiši

Pred revolucijo je v večjih ruskih mestih, kot sta Moskva in Sankt Peterburg, obstajal pester trg orožja. V časopisih ste našli oglase za browninge, nagante, mauserje in druge tipe strelnega orožja, ki so bili zelo priljubljeni, saj so imeli dostopno ceno: za čisto novo mauserko ste tako odšteli približno 45 rubljev, na voljo pa so bili še cenejši primerki iz druge roke. Za primerjavo povejmo, da je bila tedaj povprečna mesečna plača v Moskvi 40 rubljev…

Ko je šlo za streljanje vročega smodnika, tudi Rusi sicer niso bili čisto svobodni pred državnimi intervencijami, le da takrat obstoječa pravila niso omejevala lastništva orožja, temveč njegove uporabo.

Naključna in pogosta streljanja v bivalnih prostorih so bila v Moskvi 17. stoletja resna težava, saj so bile skoraj vse zgradbe lesene in samo ena iskra iz pištole po strelu je lahko zlahka zanetila požar. Takšni incidenti so bili celo tako pogosti, da je car leta 1684 izdal ukaz, s katerim je prepovedal streljanje v zaprtih prostorih. Če sodimo po Puškinu, številni tega pravila še dolgo niso upoštevali.

Leta 1845 je nastopil nov val omejevalnih ukrepov, ki je z novimi zakoni še bolj zavezal roke lastnikov orožja. Zakonodaja je prepovedovala streljanje na prostem na obljudenih mestih, razen če je bilo to »… jasno in nujno potrebno«.

Rusi so tako izgubili pravico, da bi streljali samo za zabavo, vendar jim v resnici ni nihče zagrozil, da jim bo vzel njihove pištole. Z revolucijo se je vse spremenilo…

Popolna razorožitev

Boljševiška revolucija je končala prost pretok orožja med splošno javnostjo. Voditelji revolucije so se zelo dobro zavedali (nevarnosti), česa so sposobne množice, sploh če so oborožene do zob. Sprejeli so odločitev o monopolu nad lastništvom orožja. Tako so leta 1918 boljševiki zagnali kampanjo množičnih zasegov civilnega orožja. Ljudem so odrekli posest nad orožjem in jim zagrozili z zaporno kaznijo do 10 let, če bi ga še vedno hranili pri sebi. Edina izjema so bili lovci, ki pa so smeli imeti le gladkocevno orožje, vendar je bilo podeljevanje dovoljenj strogo regulirano. Dovoljenja je kmalu izdajala le NKVD, tajna policija, najbolj znana po svoji vlogi v Stalinovih političnih čistkah. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo Rusija povsem »očiščena« orožja.

Nekateri so verjeli, da bodo po razpadu Sovjetske zveze Rusom vrnili pravico posesti orožja. Čeprav je bilo v 90-letih zelo veliko orožja na črnem trgu, nova oblast ni želela tvegati z liberalizacijo orožarskega tržišča. Tudi danes lahko Rusi legalno kupijo le gladkocevno športno in lovsko orožje, pa tudi zračno – pnevmatično orožje za samoobrambo. Vsak, ki želi kupiti orožje, mora najprej pridobiti orožni list in prestati zelo strog postopek preverjanja posameznikovega ozadja. Skratka, Rusi še danes lahko kupijo kakšno puško ali pištolo, a je večina na srečo opustila star hobi streljanja po bivalnih prostorih.

Pripravil: B. Knific, vir: Russia Beyond, Nikolaj Ševčenko, foto: Tass