Al Jazeera: »Slovensko – ruska ljubezen za hrbtom EU?«

by Urednik

ODZIVI NA VABILO RUSKEGA PREDSEDNIKA PUTINA V SLOVENIJO

Uradna Ljubljana uspešno »pleše« med  Zahodom in Vzhodom, dobro posluje tako z Rusijo kot z zahodom, piše spletni portal Al Jazeera, ki povzema tudi besede slovenskih novinarjev.

Neposreden povod za letošnji obisk Vladimirja Putina Sloveniji  je obeležitev stoletnice tragične smrti ruskih ujetnikov, ki so umrli med gradnjo gorske ceste proti Vršiču. Razlogov pa je več. Ti so tako politični, diplomatski kot gospodarski, še navaja članek.

Ob vsem tem ne gre zanemariti, da je Slovenija članica Evropske unije, asociacije,ki je zaradi Ukrajine  vzpostavila sankcije proti Rusiji in dobila enak odgovor iz Moskve. Vendar pa uradna Ljubljana očitno uspešno pleše na tanki nitki med Zahodom in Vzhodom, saj enako dobro posluje tako z Evropo kot z Rusijo.

Zunanja politika Slovenije nedvomno balansira med Zahodom in Rusijo, potrjuje Andrej Stopar, odgovorni urednik na prvem programu Radija Slovenija. Spomnil je še, da je Slovenija podprla sankcije proti Rusiji po ruski priključitvi Krima, kar je zaskrbelo poslovneže, ki poslujejo v teh državi.

»Vsaka članica Evropske unije si lahko privošči, da si sama kreira – v določeni meri – svojo zunanjo politiko. Slovenska zunanja politika je naklonjena Moskvi, ne morem pa trditi, da bi bila izrazito proruska. Mislim, da je dober primer tega lanski obisk Dimitrija Medvedjeva v Sloveniji, pred tem pa odhod Boruta Pahorja na parado (ob 70-letnici konca druge svetovne vojne – op. Ur.: Pahor je sicer obiska napovedal, nato pa ga je na priporočilo evropskega sveta odpovedal in v Moskvo je odpotoval zunanji minister Karel Erjavec, ki se parade resda ni udeležil, zato pa se je drugih slovesnosti ). Prav tako ni moč zaobiti, da Putin pogosteje prihaja k nam, kot na primer v Bolgarijo,« je še navedel Stopar.

Kot še piše Al Jazeera, ki povzema Stoparja, je za Slovenijo ruski trg zelo pomemben, posebej omenja Krko (farmacevtsko industrij), pa elektronsko industrijo in gradbeništvo. Slovenija po drugi strani iz Rusija uvaža energente in surovine. Ne gre pa pozabiti tudi investicij v zdravstvu in v turističnem sektorju. Tudi slovenska industrija jekla ima ruskega lastnika.

Polona Frelih, nekdanja dopisnica Dela iz Rusije in novinarka zunanjepolitične redakcije dela (op. ur.: februarja je Polona Frelih zapustila Delo in kot vzrok navedla nestrinjanje z uredniško politiko  časopisa), se ne strinja s trditvijo, da Slovenija uspešno balansira med Rusijo in Zahodom. Nasprotno, meni celo, da je Slovenija kot nova članica EU in NATO »sovražno razpoložena do Rusije«.

»Če poslušate retoriko lokalnih medijev, boste pazili, da Slovenija ne igra na rusko karto. Ne igra pa, sicer, na nobeno drugo karto, saj je njen status v evropskih in  evroatlantskih integracijah status podrejenega. Kakorkoli,  dejstvo je, da je Slovenija ena mala državica, ki jo upravljajo iz Bruslja in Washingtona in v zunanji politiki dejansko ne odloča “prav o ničemer”,« je neposredna Polona Frelih.

Poudarja, da iz ruske perspektive Slovenija zaradi svoje majhnosti strateško ni pomembna. V tem smislu navaja, da je plinovod Južni tok pozabljena zamisel, zato Rusi v Sloveniji ne vidijo nič zanimivega, ne glede na to, kolikokrat ponovijo, da »ima Slovenija posebno mesto v njihovem srcu«. Kot razlog navaja veliko pragmatičnost ruske diplomacije.

»Tako je samo mit, da se gospodarske vezi Rusije in Slovenije krepijo. Največji trgovinski partnerji Slovenije so iz Evropske unije, predvsem Nemčija, medtem ko je Rusija rangirana precej skromno. Skoraj polovico slovenskega uvoza iz Rusije predstavljajo nafta in surovine, kar pač ni neko veliko zadovoljstvo. Impresiven je tudi dramatičen padec v trgovinski izmenjavi za celih 50 odstotkov glede na prejšnje leto. Prav tako, kot med EU in Rusijo. Gospodarsko gledano se Rusija in Evropa vse bolj razhajata, Slovenija pa pri tem ni nikakršna izjema,« navaja Frelihova.

Če bo Putin tudi letos poleti prišel v Slovenijo,  nadaljuje Frelihova, bi to pomenilo obstoj nekakšne skrivne zveze med Rusijo in Slovenijo, za katero ne ve nihče, ali pa je Putin tako obupan in izoliran, kar pa je težko možno. Frelihova še sklepa, da so »Američani svetovali Pahorju, da napiše povabilo Putinu«.  Formalno je držal besedo in ga povabil, po drugi strani pa je odprto signaliziral, da kot gost ni dobrodošel. Diplomatsko je skušal ugoditi obema stranema, »sploh pa ne dvomim, da bi se Pahor upiral fotografirati s Putinom – enim najmočnejših politikov sveta,« sklene Frelihova.

Tudi drugi evropski in svetovni voditelji se niso uprli fotografiranju, srečal se je namreč s številnimi že zatem, ko so se ohladili odnosi med Rusijo in Evropsko unijo. Vsekakor pa bo zanimivo videti, ali se bo odzval na povabilo slovenskega kolega in prišel. Čeprav morda tudi nimata skupnih tem, jih poslovneži zanesljivo imajo, zaključuje članek  Al Jazeera.

V času julijske spominske slovesnosti ob Ruski kapelici leta 2014 sta se v slovenskih mestih z  atraktivnim “show” programom skupaj predstavljali tudi Garda Slovenske vojske in Garda oboroženih sil Ruske federacije, videoposnetka pa si lahko pogledate v spodnji novički.

Pripravil: B. Knific, foto: YouTube, Slovenska vojska

Prijateljstva med Rusijo in Slovenijo ne pogojujejo sprotne razmere

Medvedjev je na slovesnosti pod Vršičem izjavil, da prijateljstvo med Rusijo in Slovenijo ni pogojevano z s sprotnimi razmerami, temveč je dokaz posebnih odnosov med dvema narodoma.

Slovenska in ruska garda “zavzeli” mestne trge

Atraktiven predstavitveni program slovenskih in ruskih gardistov kot popestritev poletnega utripa slovenskih mestnih trgov, kar spada v okvir spominske slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem.

Povezani članki