Modularna zmogljivost SV za posredovanje ob naravnih in drugih nesrečah

by Urednik

1. MAREC – MEDNARODNI DAN CIVILNE ZAŠČITE

Dan pred 1. marcem, mednarodnim dnevom Civilne zaščite, se je v kranjski Vojašnici Petra Periča javnosti predstavila na novo oblikovana zmogljivost Slovenske vojske (SV), ki je na voljo za podporo silam iz sistema zaščite, reševanja in pomoči ob posredovanju v velikih naravnih ter drugih nesrečah.  

Minister za obrambo Janko Veber je oblikovanje takšne zmogljivosti Slovenske vojske napovedal ob nastopu mandata. Ena izmed temeljnih nalog SV je tudi nudenje pomoči silam iz sistema zaščite, reševanja in pomoči v primeru večjih naravnih in drugih nesreč, ko se SV aktivira na zahtevo republiškega poveljnika Civilne zaščite (CZ). Podporno delovanje SV se vključi, ko obseg potrebnih dejavnosti presega civilne zmogljivosti oziroma ko je potrebna njihova dopolnitev. Podporno delovanje obsega različni spekter dejavnosti: od gašenja, reševanja iz ruševin in plazov, reševanja v gorah, na vodi in iz nje, reševanje ob slabih vremenskih razmerah, pomoč ogroženim itd. Odpravljanje posledic nesreč obsega nujne aktivnosti pri zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje (oskrba s pitno vodo, hrano, vodo itd.).

Tako je do sedaj SV posredovala v vseh večjih naravnih nesrečah v Sloveniji in tudi tujini, ki so vse pogostejši pojav nevojaškega ogrožanja varnosti. Tekom let so se nabrale številne izkušnje v tovrstnih posredovanjih, predvsem na področju iskanja sinergičnih učinkov in medsebojne usklajenosti, ki se odražajo v izpopolnjevanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z željo po čim večji uspešnosti in učinkovitosti. Učenje iz izkušenj je vzpodbudilo javni in strokovni diskurz glede dveh vročih tem: aktiviranja SV in pristojnosti in odgovornosti lokalne ravni (županov). SV je nalogo posredovanja v nesrečah z dvonamensko opremo, načrti, vajami in akcijami vedno obravnavala zelo resno, novo oblikovan modularna zmogljivost pa naj bi pomenila še korak več v tej smeri. Za ozaveščenost županov pa so poskrbeli z regionalnimi posveti, ki jih vodi republiški poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan.

Modularna zmogljivost SV za zaščito, reševanje in pomoč

Zmogljivost SV je neposredno vključena v linijo vodenja in poveljevanja, oblikovana je modularno, tako da so vanjo vključeni elementi iz različnih enot SV, ki se aktivirajo glede na značilnosti posamezne nesreče. Zmogljivost trenutno sestavlja 740 pripadnikov SV, ki so pripravljeni najpozneje v 24 urah. Zmogljivost bo deležna dodatnega namenskega usposabljanja za primere naravnih in drugih nesreč, po potrebi se število pripadnikov lahko še poveča na več kot tisoč.

1. brigada Slovenske vojske prispeva sistem za dekontaminacijo, lahka izvidniška vozila Otokar kobra, tovorna vozila, alpinistično opremo in brezpilotna letala.

72. brigada nudi most COMPACT-200, kombinirane delovne stroje, bager, vlečno vozilo, čoln, vozila ter drugo opremo. Logistična brigada sodeluje s premično kuhinjo, pekarno, tuširno-umivalno enoto in pralno-sušilno enoto, modul za prečiščevanje vode, avtocisterno, nujno reševalno vozilo z medicinsko opremo, opremo za skupino, ki bi delovala ob pojavu posebno nevarnih kužnih bolezni, mobilne RKB-laboratorije, avtodvigalo, agregate in avtobuse.

15. polk vojaškega letalstva prispeva helikopter za gorsko reševanje, helikopter za medicinsko evakuacijo in gasilsko opremo za gašenje iz zraka.

430. mornariški divizion angažira čoln s potapljaško opremo in vlečni sonar, Enota za komunikacijske in informacijske sisteme pa opremo komunikacijskih in informacijskih sistemov.

SV je 26. in 27. februarja 2015 pod vodstvom Združenega operativnega centra izvedla tudi vajo “Vihra 2015” na temo odziva na nesrečo, med katero je preverila delovanje sistema alarmiranja ter urila moštvo v spremljanju in oceni situacije, načrtovanju ter uresničevanju postopkov pri zaščiti, reševanju in pomoči. Hkrati je bila to priložnost, da se preveri ustreznost povezave med SV in Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter prikaže zmožnosti skupnega sodelovanja.

 

Kaj je Civilna zaščita?

Praznovanje 1. marca, dneva Civilne zaščite (CZ), je bilo obeleženo z osrednjo slovesnostjo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, kjer so zaslužnim za delo na področju zaščite, reševanja in pomoči podelili priznanja CZ, zahvale so bile deležne tudi mednarodne ekipe, ki so ob lanskem žledu priskočile na pomoč z elektoagregati in reševalnimi ekipami.

V Sloveniji predstavlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje osrednjo institucijo na ravni države in z izpostavami na ravni regij, ki skrbi za upravno in strokovno delovanje in razvoj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V Sloveniji je ta sistem del ministrstva za obrambo, v tujini pa poznajo tudi druge rešitve, denimo, vključenost v notranje ministrstvo. Operativno srce sistema so sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih sestavljajo prostovoljne in poklicne enote ter Civilna zaščita.

Ta je bila doma in po svetu organizirana na podlagi izkušenj 2. svetovne vojne, ko je bilo zaradi totalne narave vojne zelo prizadeto tudi civilno prebivalstvo v zaledju. Tako je bila z namenom zaščite in reševanja civilnega prebivalstva in premoženja v vojni (v miru pa ob naravnih in drugih nesrečah) ustanovljena posebna organizacija Civilna zaščita. Njen status je opredeljen tudi v mednarodnem vojnem in humanitarnem pravu. Po osamosvojitvi Slovenije, tudi drugod po svetu se je s koncem hladne vojne Civilna zaščita spremenila, iz vojno orientiranega poslanstva se je osredotočila na posredovanja v miru ob naravnih in drugih nesrečah.

V Sloveniji je CZ po letu 1994 doživela velike organizacijske spremembe, tako da se je iz množične preoblikovala v manjšo strokovno organizacijo. Glavni del sedaj tvorijo elementi vodenja in poveljevanja na ravni občin, regij in države s poveljniki CZ in štabi, ki prevzamejo upravljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob večjih nesrečah na določenem območju. Sile oziroma enote CZ pa so se ohranile le še za posamezna področja reševanja in podpore: prva pomoč, NUS, tehnično reševanje, RKB, službe za podporo, logistični in informacijski centri, služba za uporabo in vzdrževanje zaklonišč, državna enota za hitre reševalne intervencije. Pripadniki CZ so prepoznavni po modri uniformi in znaku pripadnosti CZ – enakokraki moder trikotnik na oranžnem polju. Po drugi strani je vrzel zapolnila gasilska organizacija, ki se je uveljavila kot najbolj množična in splošna reševalna služba. Glavnino operativnih enot sil za zaščito, reševanje in pomoč tako tvorijo sestavi iz prostovoljnih in poklicnih organizacij: gasilci, Rdeči križ, Karitas, potapljači, kinologi, jamarji, gorski reševalci, taborniki, skavti, radioamaterji, NMP, gospodarske javne službe, itd. Na pomoč pa jim po potrebi priskočita še SV in Policija.

Pripravil: Jure Mikelj, foto: Slovenska vojska

Povezani članki