Ruski lovec 6. generacije od neba do vesolja

RUSIJA ŽE RAZVIJA LOVCA ŠESTE GENERACIJE

Rusija je napovedala izdelavo lovskega (bojnega) letala šeste generacije. Znane so splošne zahteve, ki jih bo moral novi lovec izpolnjevati: konstrukcija večinoma iz kompozitov, nova bojna sredstva, nova avionika in nov pogonski sistem. Katere pa bodo bojne naloge novega stroja pa je vprašanje, na katero še ni odgovora. 

Andrej Grigorjev je pred nedavnim na forumu „Odprte inovacije“ za novinarje izjavil, da so ruski znanstveniki že začeli s konstrukcijo novega lovskega letala 6. generacije in da bo večina konstrukcije tega letala iz kompozitnih materialov ter da se analize tega in podobnih projektov sučejo v prvi vrsti okoli materialov za zgradbo letala ter o motorjih.

Na osnovi nekaj izjav predsednika Združene korporacije za proizvodnjo letal (OAK) Mihaila Pogosjana, pa tudi številnih predstavnikov letalske industrije in Ruskih letalskih sil, je bilo moč zaznati, da se o lovcu šeste generacije že kar veliko govori. O tem sta končno govorila tudi zaslužna ruska pilota Sergej Bogdan (testni pilot Su-35) in Anatolij Kvočur (testni pilot MiG-29 – „preživel“ katapultiranje MiG-29 na pariškem aerosalonu Le Bourget 1989, zatem še katapultiranje z MiG-29K po ponesrečenem vzletu z letalonosilke…, letel tudi s preizkusnim suhojevim Su-27 v  času največje krize ruske posovjetske vojaške industrije), pa nekdanji poveljnik Ruskega vojnega letalstva Peter Dejnikin in drugi. Če prebiramo njihove izjave, lahko sklepamo, da dela na projektu lovec 6. generacije že potekajo, ni pa še enotnega stališč, kakšno naj bi bilo to letalo in za kakšne naloge bo namenjeno.

Medtem v Rusiji pri letalskem proizvajalcu Mikojan-Gurevič že nekaj let razvijajo brezpilotno letalo (UAV) MiG skat, ki naj bi spadal med letala 6. generacije. Prototip so predstavili maja 2013, več o tem pa smo pisali v članku spodaj.

Konstrukcija novega ruskega lovca šeste generacije naj bi bila iz posebno trdnega in lahkega kompozitnega materiala. Ne samo, da naj bi imelo letalo nadzvočno hitrost, v določenih segmentih leta, naj bi doseglo celo hiperzvočno hitrost, preseglo naj bi namreč šestkratno hitrost zvoka! Redko kateri materiali pa vzdržijo pregrevanje zgradbe letala pri takšnih hitrostih. Torej so zaradi tega potrebni novi kompozitni materiali, ki bi ustrezali takšnim zahtevam.

„Šestica“ naj bi imela tudi zelo zmogljiv pogonski motor, k bi deloval tako v atmosferi kot tudi v brezzračnem prostoru. Ni izključeno, da bo ena od novih nalog tega stroja tudi vstop v odprto vesolje in let po orbitalni krivulji.

Vsekakor bo letalo potrebovalo nov antenski ter  radarski sistem, ki bosta delovala stabilno v vseh režimih letenja in vseh okoljih ter omogočala neprekinjeno povezavo s poveljniškimi točkami na zemlji in v zraku. Prav tako bo nujno potrebna oprema za elektronski boj, namenjen tako motenju sredstev zvez in poveljevanja ter nadzora potencialnega nasprotnika, pa tudi za nevtraliziranje raket zrak-zrak in zemlja-zrak.  Če so že jasna opisana izhodišča za novo letalo šeste generacije, ostaja vprašanje, ali bo imelo letalo pilota-posadke, ali bo brezpilotno. V korist zadnjega govorijo okoliščine, da je odsotnost pilota  zmanjšanje tveganja za njegovo življenje, usposabljanje in urjenje pilotov pa zahteva velika sredstva in precej časa. Brezpilotni letalnik ne potrebuje sistemov za vzdrževanje življenja pilota, dolžina letenja v zraku ni odvisna od telesnih zmogljivosti pilotov. Vendar pa ima tudi takšen brezpilotni sistem – ne glede na vgrajeni visokointelektualni računalniški sistem – na tleh nekoga, ki ga upravlja – operaterja. Ukazi – povelja pa iz takšnega ali drugačnega razloga lahko ne pridejo do letalnika ali pa zamujajo. Že to dejstvo pa govori v prid lovskega letala, ki ga upravlja pilot.

Prav tako ni jasno definirano, kakšne naloge naj bi izpolnjevalo novo rusko bojno letalo šeste generacije. S kom ali s čem se bojeval? Trenutno je na svetu zgolj nekaj držav, sposobnih izdelati bojno letalo pete generacije. To so ZDA, ki že uporabljajo letali F-22 (sodeloval je že v napadih na položaje teroristov v Siriji) in F-35. Potem je tu Kitajska, ki je na spletnih straneh objavila posnetke svojih dveh letal pete generacije, in ne nazadnje Indija, ki izdeluje bojno letalo pete generacije PAK FA (T-50) skupaj z ruskim Suhojem. Ni si lahko predstavljati, da bi se nekatere od naštetih držav, ki izdelujejo in imajo poleg lovcev tudi raketno ter jedrsko oborožitev, medsebojno spopadle. Preveliko je namreč tveganje, da bi se kot odgovor na agresijo soočile z raketnim jedrskim udarom.

Torej proti komu uporabiti bojno letalo pete, zatem pa še šeste generacije? Še vedno na to vprašanje ni nedvoumnih odgovorov. Delo na „lovskem letalu prihodnosti“ zato  ostaja na projektni ravni, njegovi konstruktorji, pa tudi pripadniki vojske (naročniki) morajo najprej priti do skupnega stališča tako glede oblike letečega bojnega stroja  prihodnosti, kot njegovih ciljih in nalogah, ki jih bo v perspektivi imel, prav tako pa tudi o njegovi oborožitvi in o tem, ali ga bo pilotiral pilot v kabini ali upravljal operater s tal.

Pripravil: B. Knific, vir: Ruska Rec, foto: Military Photos

SORODNE NOVICE: