Ruski uvoz vojaške opreme ogrožen

BO RUSKA INDUSTRIJA NADOMESTILA UVOZ ZAHODNIH KOMPONENT ZA VOJAŠKE OBOROŽITVENE SISTEME?

Zaradi sankcij proti obrambnem sektorju in težavami z ladjo “mistral” ruski vladi vojaško-tehnološko sodelovanje z državami v Evropi ni več videti privlačno. Zdaj se ruski obrambno-industrijski kompleks (OPK) trudi z vsemi močmi rešiti težave, ki se pojavljajo. Vendar pa je v sedanjih okoliščinah popolno neodvisnost od uvoza skorajda nemogoče doseči.

Rusko ministrstvo za obrambo je dalo v septembru 2014 izjavo, da “ni skrbi glede sankcij,” na opozorilo, da bi lahko te prizadele tretje države, ki kupujejo rusko tehniko v katero vgrajujejo dele in sklope, izdelane v zahodnih državah. Vseeno pa je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da “mora biti industrija pripravljena na lastno proizvodnjo kritično pomembne opreme, sestavnih delov, materialov in da ima ustrezne proizvodne sile, tehnologije, projekte ter tehnične rezerve.”

Glede na “Rosoboronexport” količina nakupa orožja iz zahoda ni dosegla tolikšnega odstotka, da bi prekinitev dobav imela pomembnejši vpliv na obrambno moč Rusije.

Sankcije ne bi smele veljati za nazaj in naj bi ne veljale za že sklenjene sporazume. Vendar pa se je v primeru dobave amfibijsko-desantnih ladij razreda mistral (Sevastopol in Vladivostok) zgodilo ravno to. Ali je pričakovati identične poteze v zvezi s sporazumi s tretjimi državami? Za sedaj še ni govora o težavah pri izvajanju teh sporazumov.

Vzemimo na primer francoske termovizijske kamere Thales catherine-FC in Sagem matiz, ki jih vgrajujejo  v  namerilno  opreme za rusko oklepno tehniko. Po že sklenjenih pogodbah, mora francoski Thales v Rusiji dobaviti 331 kamer catherine-FC, od katerih 130 kamer za rusko tehniko in 201 za vgradnjo v sisteme, namenjene tujim kupcem. Pri slednjih gre predvsem za opremljanje izvozne različice ruskih tankov T-90, ki jih prodajajo v Alžirijo in Indijo. Seveda pa se zastavlja vprašanje, ali bo ta sporazum bo izpolnjen in kaj bo z njim? Podobno velja tudi za elektronsko opremo za izvozne različice bojnih letal Su-30MK in palubnih lovcev MiG-29K.

Rusija je po drugi strani stoodstotno odvisna od uvoza plinskih turbin za pogon  fregat, korvet in drugih vojnih ladij. Sicer ruski  NPO “Saturn” razvija proizvodnjo svojih domačih plinsko-turbinskih pogonskih agregatov ter drugih potrebnih sklopov – podjetje Zvezda npr. izdeluje reduktorje – za njihovo vgradnjo v ladje, vprašanje pa je, kdaj bo razvoj zaključen in kdaj bodo te plinske turbine primerne za vgradnjo.

Morda bo do imeli Rusi tudi precej težav z elektroniko (področje, na katerem je Rusija začela ponovno vzpostavljati proizvodnjo), mogoče pa jim bo zamenjati dobavitelje, zlasti ker zahodni partnerji Rusiji nikoli niso dostavljali elektronike z oznako “vojaška” in “vesoljska”. To vprašanje je mogoče rešiti s tretjimi državami zaradi sodelovanja evropskih podjetij s temi državami v zvezi z dodatnim popolnjevanjem ruske tehnike.

Zamenjava uvoza z domačo proizvodnjo

Ruski namestnik ministra za industrijo in trgovino Sergej Cib je navedel podatke iz analize v industriji, ki je najbolj obetavna iz vidika nadomeščanja uvoza. Delež uvoza proizvodov kot so stružnice, stroji in orodja je nad 90%, v težki  strojegradnji od 60 do 80%, v elektronski industriji pa od 80 do 90%.

Po ocenah ministrstva za gospodarstvo in trgovino (Minpromtorg), bi v primeru, da bi do leta  2020 nadomestili zahodne dobavitelje iz “najbolj kritičnih« industrijskih vej, to pomenilo znižanje uvoza teh izdelkov in komponent s 70-90% na 50-60%. Načeloma pa polna zamenjava uvoznih proizvodov ni mogoča, zato bo morala Rusija, poleg organizacije novih vrst proizvodnje, poiskati tudi nove dobavitelje.

Prekinitev vojaškega sodelovanja z zahodom se je začela že pred začetkom konflikta v Ukrajini. Vojaški resor od leta 2012 ni več sklepal novih pogodb za dobavo gotovih evropskih izdelkov za Rusko vojsko. Na zakonodajni ravni je še avgusta 2013 veljala prepovedal uporabe vseh strojev, uvoženih iz tujine, v primeru obstoja ruskih ekvivalentov. Prav tako je bilo govora o postopni odpravi remonta vojnih ladij v tujih ladjedelnicah.

Program nadomeščanje uvoza, ki  ga je 25. julija 2014 predstavil Minpromtorga (Ministrstvo za promet in trgovino), določa, da je pri zamenjavi uvoženih z domačimi analognimi izdelki najprej potrebno poiskati domače nadomestilo za ukrajinski izdelke, nato pa še izdelke dobaviteljev iz drugih držav, ki nalagajo sankcije Rusiji. Načrtujejo pa razširitev sodelovanja z državami carinske unije – Belorusijo in Kazahstanom.

Kitajska lahko postane najpomembnejša partnerica Rusije. Peking na bi postal najpomembnejši dobavitelj komponent elektronike, je prepričan Vladimir Švarjov, namestnik direktorja Centra za analizo svetovne trgovine z orožjem, ki je še dodal, da ustrezna pogajanja že potekajo.

Denis Manturov, minister za industrijo in trgovino Ruske Federacije, napoveduje, da bo program nadomestitve uvoza z domačimi proizvodi ruskim podjetjem letno omogočil dodatni promet v vrednosti približno 30 milijard rubljev (približni 425 milijonov evrov), začenši že z letom 2015.

Pripravil: B. Knific, vir: Ruska Rec, foto: