Sevastopol: rusko pomorsko oporišče na Krimskem polotoku

Sevastopol: rusko pomorsko oporišče na Krimu

Sevastopol, luka na Krimu, kjer je nameščena ruska Črnomorska flota, je te dni v središču svetovne pozornosti. Sevastopol je leta 1783 ustanovila ruska vladarica Katarina Velikana mestu, kjer je nekdaj stalo grško mesto Hersones, ena najsevernejših utrdb antičnega sveta. Zgodovina Sevastopola pa je tudi sicer izjemno burna.

Ustanovitev Sevastopola leta 1783 je sledila ukazu ruske vladarice Katarine Velike na mesti starogrškega Hersonesa. Ruševine tega raziskujejo še dandanes. Sevastopol v prevodu iz grškega jezika pomeni velespoštovano, sveti ali veličastno mesto. Ime mu je dala sama Katarina Velika. Tisto pa, kar je vladarico in njene vojskovodje najbolj privlačilo pri tem mestu, pa je 30 zalivov z globokim ugrezom, ki so zaščiteni pred vetrom. Nekateri prodirajo v kopno tudi do osem kilometrov. Sevastopol je bil zato dolgo časa glavno pomorsko oporišče Ruske vojne mornarice v Črnem morju.

Najtežje preizkušnje v svoji zgodovini je Sevastopol prestajal med drugo svetovno vojno. Vojaki Rdeče armade  in mornarji Črnomorske flote so se v obdobju 1941-42 250 dni in noči branili pred napadi nemških enot, potem pa so morali zapustiti svoje položaje. V samem Sevastopolu pa so potem delovale ilegalne osvobodilne skupine.  Od leta 1948 je imel Sevastopol status posebnega mesta pod neposredno upravo Ruske SFSR (Ruska federativna socialistična republika), leta 1954 pa je na pobudo prvega sekretarja CK KPSZ (Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze) Sevastopol skupaj s Krimom prešel v sestavo Ukrajine, čeprav do vsebinskih sprememb  v njegovem delovanju in statusu ni prišlo. Mesto je ostalo, kot ena pomembnejših pomorskih baz Sovjetske zveze, še naprej pod neposredno upravo Moskve in Ministrstva za obrambo ZSSR.

Položaj pa se je pomembno spremenil v začetku devetdesetih, ko je postala Ukrajina neodvisna država in sta tako Krim kot Sevastopol postala njen del. Po odredbah Velikega sporazuma o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu – Moskva in Kijev sta ga podpisala leta 1997 – je Rusija priznala pripadnost Sevastopola Ukrajini in upoštevala nedotakljivost meja ukrajinske države, medtem ko je Rusiji dal pravico do uporabe sevastopolske pomorske baze in za namestitev Črnomorske flote do leta 2017.

Vojaške sile in tehnična sredstva Črnomorske flote Rusije

Črnomorski floti pripadajo štab in poveljstvo flote v Sevastopolu, 68, brigada za zaščito pomorskega sektorja, 17. arzenal Ruske vojne mornarice, 810. samostojni polk mornariške pehote, 247. samostojni podmorniški bataljon, 845. samostojni obalni raketni polk, samostojni mornariški inženirski bataljon, center zvez, 30. divizija površinskih plovil v katere sestavi so raketna križarka “Moskva”, raketni ladji na zračni blazini “Bora” in “Samum”, brigada pomožnih ladij, brigada desantnih ladij, brigada raketnih korvet, samostojni jurišni letalski polk, samostojni mešani letalski polk, samostojna radio-tehnična brigada, oborožitev, skladišča vojaške opreme in streliva,remontni zavodi in šole za usposabljanje podčastnikov.  Skupaj kar približno 25.000 vojakov neupoštevaje delavce in uslužbence, zaposlene v podjetjih in ustanovah Črnomorske flote. Skupaj z družinami pripadnikov torej kar nad 100.000 ljudi.

Po Velikem sporazumu med Rusijo in Ukrajino o statusu in delovanju Črnomorske flote Ruske federacije na ozemlju Ukrajine (podpisanem 31. maja 1997) se v ukrajinskih vodah lahko nahaja do 388 ruskih plovil (od tega 14 dizelskih podmornic). Na najetih letališčih v naselju Gvardejsko pri Simferopolu in v Sevastopolu imajo Rusi lahko največ 161 letal.  Vse to je primerljivo s pomorskimi silami Turčije. Toda Rusija na Krimu nima ne toliko letal in ne plovil. Sporazum je bil sklenjen za 20 let, dogovorjeno pa je bilo, da se bo podaljševal za obdobje petih let, če nobena od strani pismeno ne obvesti druge o prekinitvi veljavnosti sporazuma leto dni pred njegovim  iztekom.

Drugi sporazum  so podpisali aprila 2010 v Harkovu, podaljšuje pa namestitev Črnomorske flote v Sevastopolu do leta 2042. Za uporabo vojaške pomorske baze plačuje Rusija Ukrajini 98 milijonov dolarjev letno. Poleg tega ima Ukrajina po pogojih iz Harkovskega  sporazuma letno 100 dolarjev popusta na tono plina.

Rusija je prisiljena plačevati te stroške saj še ni zgradila alternativne baze za Črnomorsko floto na lastnem ozemlju. Luka v Novorisijsku nima primernega ugreza –  globine, niti še nima zgrajene ustrezne infrastrukture. Naloga Črnomorske flote je strateška, saj ščiti jug Rusije in  preprečuje letalonosilkam potencialnih nasprotnikov plutje v Črnem morju.

Več o samem projektu gradnje novega ruskega pomorskega oporišča na lastne ozemlju na obali Črnega morja bomo pisali v aprilski izdaji revije Obramba.

Pripravil: B. Knific, vir: Ruska rec, foto: Military Photos

VIDEO: Črnomorska flota Ruske mornarice