SKUNK WORKS: “Bolje investirati v F-22 in F-35 kot lovce 6. generacije”

LOCKHEED MARTIN FAVORIZIRA SVOJA NEVIDNA LOVCA NA RAČUN BOEINGA

Nekdaj “skrivni” Lockheed Martinov obrat za konstruiranje in proizvodnjo letal Skunk Work svari pred hitenjem in uvajanjem tehnologije bojnih letal šeste generacije, zavzema pa se za nadgradnjo letal 5 generacije F-22 ter F-35.

Da beseda konstruktorjev iz Skunk Worka ni kar tako, priča bogata tradicija in izkušnje, saj od tod izhajajo npr. tudi še danes v nekaterih pogledih skrivnostni SR-71 blackbird (npr. ramjet pogon, absorbcijska prevleka letala, nakazana »stealth« konfiguracija ipd.), pa tudi U-2 in prvo bojno letalo radarsko slabo zaznavne tehnologije F-117 nighthawk, zatem F-22 raptor in naposled F-35.

Pri Lockheed Martinu so tako mnenja, da bi bilo bolje vlagati sredstva v posodabljanje obstoječega bojnega letala F-22 raptor in nadaljnji razvoj lovca F-35 lightning II ter ju tako opremiti za prihajajoče grožnje. Pentagon načrtuje nakup kar 2443 letal F-35, toda program zamuja kar šest let, cena pa se je tudi skorajda podvojila v primerjavo s projekcijo iz leta 2001. Predvsem na račun problemov v razvoju tega bojnega letala. Vodilni iz Lockheedovega Skunk Worka pa zatrjujejo, da bo kombinacija F-22 in F-35, ko bo enkrat popolnoma operativna, zlahka dosegla prevlado na nebu, kakršno si ZDA želijo za naslednja tri ali celo štiri desetletja. Prej, ko naj bi bile letalske zmogljivosti ( različic F-35A za USAF in drugih dveh uporabnikov različic F-35C – torej palubne in pa različice F-35B VSTOOL –  za Korpus mornariške pehote) popolnjene z bojnimi letali pete generacije, v boljšem položaju bodo ZDA, meni Rob Weiss, vodilni mož Lockheedovih naprednih razvojnih programov od leta 2013. Tako tudi ne bo potrebnih več toliko vlaganj v letala četrte generacije, slednja namreč ne bodo šla kar takoj iz uporabe (F/A-18, F-15 in F-16!).

Kot je še izjavil Weiss na nedavnem Lockheedovem srečanju z mediji v Washingtonu, kažejo analize letalstva Vojne mornarice in Letalskih sil ZDA, da bi za prevlado v zračnem prostoru potrebovali nekaj, s čemer bi ustrezno zamenjali Boingove F/A-18 super hornet (UWSN) in F-15 (USAF). V obeh zvrsteh ameriških oboroženih sil sodelujejo pri razvoju skupnih komponent, kot so pogonski in pa defenzivni sklopi, bo pa drugače pri letalih pete generacije, ko bodo opremljeni z drugačnimi platformami, zasnovanimi za njihove različne potrebe. Letalske sile ZDA  tako ugotavljajo, da  nekaterim proizvajalcem, kot je na primer Lockheed, bolj ustreza usmeritev v nadgradnje obstoječih projektov bojnih letalnikov pete generacije, namesto v popolnoma nove konstrukcije letal. Slednje so bolj po volji Boingu in Northrop-Grummanu, ki tako skušata ujeti korak k povratku v konstruiranje in proizvodnjo tehnoloških vrhuncev med bojnimi letali.

Northrop izdeluje osrednji del trupa F-35 in ima v žepu pogodbo za razvoj prihodnjega ameriškega strateškega bombnika (dolgega dosega) B-21, Boeing pa nima prav nič, s čemer bi nasledil bojni letali F/A-18 in F-15 (oba je nasledil  s pripojitvijo bivšega McDonnel Douglasa, kjer so ju zasnovali), potem ko je leta 2001 izgubil tekmo z Lockheed Martinom s projektom letala pete generacije X-32 (v tekmi z X-35 – zdaj F-35 – v natečaju   JSF (Joint Strike Fighter)).

Lockheed Martin seveda favorizira svoja “konja” v tej tekmi in tako Weiss zatrjuje, da imata zmogljivosti, ki jima zagotavljajo prevlado v zraku v naslednjih treh, štirih desetletjih. Seveda pa bi to zahtevalo načrt posodabljanja obeh. Podobnega, kot so ga naredili za vsako bojno letalo v operativni rabo doslej, še dodaja Weiss.

Prihodnost naj bi pomenila vzporedna (skupna) uporaba bojnih letal s človeško posadko in brezpilotnikov, kar je naslednji korak pri posodabljanju tistega, s čemer ZDA že razpolagajo. Kot pravi Weiss, bi morali samo izkoristiti obstoječe zmogljivosti, tako da ni nobene nuje po popolnoma novih sistemih.

Pripravil: B. Knific, foto: USAF, Boeing, Lockheed Martin