Stalne Ruske vojaške baze v Siriji?

by Urednik

RUSKA VOJSKA V SIRIJI UPORABLJA SODOBNE OBOROŽITVENE SISTEME

Po letalski intervenciji, v kateri so bojna letala Ruskih letalskih sil v Siriji uspela izriniti borce Islamske države (Daesh, ISIS) iz države, skuša Rusija kot kaže v Siriji vzpostaviti stalne vojaške baze, poročajo ruski mediji.

Ruska prisotnost v tej državi ni od včeraj, že v obdobju hladne vojne so sovjetske vojaške ladje uporabljale pristanišče Tartus kot oskrbovalno bazo med plovbo iz Črnega morja v Sredozemsko. Prav tako so sovjetska letala občasno obiskovala sirske letalske baze. Prisotnost pa se je po razpadu Sovjetske zveze bistveno zmanjšala, obnovila pa šele po obnovljeni ambiciji, da Rusija pridobi pomembnejšo vlogo ter vpliv v svetovnih in regijskih strateških razmerjih.

Moskva nedvomno kaže željo, da ponovno postane (predvsem na Zahodu) upoštevanja vredna vojaška in politična sila. Prav Bližnji vzhod pa je bil od nekdaj regija, kjer je hotela imeti vpliv, če ne zaradi drugega vsaj zaradi nasprotovanja ZDA. Najbolj hvaležen je bil Rusiji za povratek na Bližnji vzhod nedvomno Bašar Assad, ki se je soočal z delovanjem številnih uporniških in terorističnih skupin v državi. Rusija je tako z letali in osebjem od leta 2015 prisotna v letalski bazi Hmejmim (jugovzhodno od pristanišča Latakija), ki je bila namensko zgrajena za ruska letala in helikopterje. Rusija je potem leta 2017 objavila, da njihovo osebje skupaj s tehniko zapušča Sirijo (letalsko bazo Hmejmim in mornariško oporišče Tartus).

Rusi so v Siriji uporabljali različna bojna in nebojna letala ter helikopterje. V napadih na sile Islamske države (Daesh) so uporabljali težke lovske bombnike z gibljivimi krili Su-24 fencer ter lahke jurišnike za neposredno bojno podporo Su-25 frogfoot, pa tudi novejši bojni letali – večnamensko bojno letalo Su-30 flanker-C in najnovejši lovski bombnik Su-34 fullback.  Nekaj dni v letu 2017 pa sta bili na sirskem nebu celo tudi bojni letali pete generacije Su-57.

Na drugi strani so Rusi v Siriji uporabljali tudi sodobne jurišne helikopterje Mi-28 havoc in Ka-52 aligator ter transportno-bojne Mi-17 hip. Posamično so se v ruski letalski bazi pojavljala tudi bojna letala, kot je lovec MiG-29SMT fulcrum. Običajno je bilo v bazi nameščenih ducat lovskih bombnikov Su-24, po šest Su-30 in Su-34, potem enako število Su-35 in MiG-29SMT ter spremenljivo število Su-25.

Ob tem so postavili tudi ustrezno infrastrukturo za zračnoobrambne sisteme zemlja-zrak. Gre za kombinacijo raketnega sistema dolgega dosega S-400 (SA-21 growler) in kombiniranega artilerijsko-raketnega zračnoobrambnega sistema pancir-S1 (SA-22 greyhound) s parom topov 30 mm in 12 raketami kratkega dosega. Pancir je bil opažen v akciji januarja letos, ko so bazo Hmejmim napadli z več oboroženimi brezpilotnimi letali (’’neznanega napadalca’’). Učinek akcije ni znan, po več podatkih je umrlo nekaj ruskega osebja, poškodovanih/uničenih pa naj bi bilo nekaj letal in helikopterjev. Rusija je po tem napadu napovedala, da bo sisteme pancir opremila z miniaturnimi raketami gvozd, zasnovanimi za uničevanje manjših ciljev, kot so brezpilotniki. Pancirje bodo tako opremili z 12 lanserji mini raket gvozd, kar pomeni skupaj  48 raketami na sistem – idealno za obrambo pred številčnimi majhnimi (poceni) brezpilotniki. So pa v Hmeimimu ravno tako opazili mobilni sistem za motenje.

Pripravil: B. Knific, foto: YouTube

 

Povezani članki