 |
 |
Restriktiven srbski obrambni proračun
28.2.2010
Višina proračuna Vojske Srbije za leto 2010 bo 2,15 odstotka bruto domačega proizvoda oziroma 68 milijard dinarjev (1 evro je 96 dinarjev), kar je 0,25 odstotkov manj od pred dvema letoma načrtovanih izdatkov za obrambo. Razdelitev denarja je precej neugodna, saj kar osemdeset odstotkov sredstev nameni osebnim dohodkom in pokojninam, zelo malo pa nabavi novih oborožitvenih sistemov in opreme ter investicijam v infrastrukturo, namenjeno oboroženim silam. Na tiskovni konferenci je srbski obrambni minister Dragan Šutanovac poudaril, da je v letošnjem letu glavni cilj izpeljati reforme Vojske Srbije, ki bodo privedle do njene popolne profesionalizacije. To pomeni, da bosta obrambno ministrstvo in oborožene sile imela okoli 36.000 poklicnih pripadnikov, od tega 178 državnih uradnikov v obrambnem ministrstvu in okoli 8600 zaposlenih v upravnem delu, vsi preostali pa bodo zaposleni v Vojski Srbije. V vojaško službo naj bi bilo sprejetih še okoli 4500 poklicnih pripadnikov vojske, število polkovniških mest pa se bo zmanjšalo s 475 na 157. Med lanskoletne uspehe je minister Šutanovac uvrstil sprejetje zakonskih aktov v Narodni skupščini, zaključek sistemizacije delovnih mest, obsežne mednarodne aktivnosti (18 obiskov srbskega obrambnega ministra v tujini in 8 obiskov njegovih kolegov iz tujine v Srbiji), udeležbo na vojaških vajah (Odločen odgovor, Diplomant, MEDCEUR…), seminarjih in strokovnih srečanjih (sestanek načelnikov generalštabov držav jugovzhodne Evrope, sodelovanje na forumu ameriško-jadranske pobude…) ter udeležbo pripadnikov Vojske Srbije v mirovnih operacijah pod zastavo Združenih narodov (Kongo, Liberija, Slonokoščena obala, Čad, Centralnoafriška republika). (SA)
Zaloge ZDA v Izraelu
27.2.2010
ZDA so se odločile razširiti zaloge svojih oborožitvenih sistemov, opreme in streliva v Izraelu, o čemer je bil med državama nedavno sklenjena nova pogodba. Vrednost ameriških zalog v Izraelu naj bi se v prihodnje podvojila: ocenjena je na od 400 do 800 milijonov ameriških dolarjev. Po navedbah Pentagona povečanje ameriških zalog na izraelskem ozemlju naj ne bi bilo neposredno povezano z zaostritvijo odnosov med Washingtonom in Teheranom, saj naj bi šlo le za realizacijo dogovora, ki ga je ameriški kongres odobril že leta 2007. Dejstvo pa je, da pogodba med državama omogoča Izraelu v skrajni sili tudi uporabo ameriških zalog, seveda po vnaprejšnji odobritvi Washingtona. ZDA svoje zaloge skladiščijo v Izraelu, zavezniških državah v Perzijskem zalivu od devetdesetih let prejšnjega stoletja, podobne zaloge pa imajo tudi v Južni Koreji. Gre predvsem za konvencionalne oborožitvene sisteme (oklepnike, rakete, artilerijsko strelivo...), pripravljene za potencialno uporabo. (DDP)
Najprej mirovna pogodba
25.2.2010
Severna Koreja je sredi januarja pozvala ZDA k sklenitvi mirovne pogodbe, s katero bi se tudi uradno končalo poglavje korejske vojne (1950 -1953), vojne, ki formalno gledano še ni končana, šele zatem pa naj bi bil Pjongjang pripravljen nadaljevati pogajanja o odpovedi svojemu jedrskemu oboroževalnemu programu. Severna Koreja je po relativno dolgem zatišju znova javno izrazila pripravljenost za nadaljevanje šeststranskih pogajanj, od katerih je enostransko odstopila aprila lani, ki pa so sicer stekla med obema Korejama, Japonsko, LR Kitajsko, Rusijo in ZDA že leta 2003. Pjongjang s sklenitvijo omenjene mirovne pogodbe z ZDA najbolj verjetno želi iz nadaljnjih pogajanj o denuklearizaciji korejskega polotoka izključiti Južno Korejo, vendar ocene kažejo, da Washington ne bo pristal na vnovično provokacijo Pjongjanga. Slednji podpis mirovne pogodbe z ZDA povezuje tudi s svojim jedrskim oboroževalnim programom, ki s podpisom mirovne pogodbe naj ne bi bil več potreben, saj bi ZDA »izgubile« status sovražne sile. (DDP)
Pol stoletja v službi strateškega odvračanja
23.2.2010
Konec decembra lani je ameriška podmorniška skupnost, ki pripada floti strateških jedrskih podmornic (SSBN) nosilk podmorniških balističnih raket (SLBM) slovesno obeležila pol stoletja obstoja in dela v službi jedrskega (strateškega) odvračanja (nuclear deterrent). Namreč 30. decembra leta 1959 je ameriška vojna mornarica (US Navy) v operativno uporabo prejela prvo flotno oziroma strateško jedrsko podmornico USS George Washington SSBN 598, oboroženo s 16 podmorniškimi balističnimi raketami UGM-27 polaris. Flota strateških jedrskih podmornic ZDA se je v pol stoletja po tehnoloških in bojnih zmogljivostih neprekinjeno posodabljala z novimi razredi podmornic in še bolj uničevalnimi podmorniškimi balističnimi raketami, kot so UGM-73 poseidon, UGM-96A trident I, UGM-133A trident II, njena primarna vloga pa je vse do danes ostala v bistvu nespremenjena: z neverjetno uničevalno močjo, kar je bilo še posebej pomembno v obdobju hladne vojne, varovati mir (RO 2/1995, 1/2003, 11/2004). In nič drugače ni niti danes, res pa je, da je za razliko od obdobja hladne vojne potencialni nasprotnik veliko težje določljiv. Flota strateških jedrskih podmornic (SSBN) ameriške vojne mornarice ZDA danes šteje štirinajst podmornic razreda ohio (USS Henry M. Jackson SSBN 730, USS Alabama SSBN 731, USS Alaska SSBN 732, USS Nevada SSBN 733, USS Tennessee SSBN 734, USS Pennsylvania SSBN 735, USS West Virginia SSBN 736, USS Kentucky SSBN 737, USS Maryland SSBN 738, USS Nebraska SSBN 739, USS Rhode Island SSBN 740, USS Maine SSBN 741, USS Wyoming SSBN 742 in USS Louisiana SSBN 743). Podmornice SSBN 730-733 so oborožene s po 24 podmorniškimi balističnimi raketami (SLBM) UGM-96A trident I (C4), podmornice SSBN 734-743 pa s 24 podmorniškimi balističnimi raketami UGM-133A trident II (D5). (DDP, foto: US Navy)
Saabov arthur v Italijo
21.2.2010
Švedsko podjetje Saab Microwave Systems je nedavno z italijansko kopensko vojsko (Esercirto Italiano) sklenilo pogodbo, vredno okoli šestinštirideset milijonov evrov, v okviru katere bo v prihodnjih treh letih slednja prejela v operativno uporabo artilerijski radarski sistem arthur. Pogodba obsega tudi usposabljanje italijanskih operaterjev in logistično podporo ter aneks, ki omogoča razširitev posla, če se bo izkazalo, da v italijanski vojski obstajajo operativne potrebe po večjem številu omenjenih sistemov. Arthur je artilerijski protiartilerijski radarski sistem, namenjen odkrivanju ognjenih položajev nasprotnikovih artilerijskih (topniških in raketnih) orožij. Sistem odkriva in spremlja let artilerijskih izstrelkov (minometnih min, granat in artilerijskih raket) nasprotnika, izračuna njihov izhodiščni položaj (lokacijo ognjenega položaja) ter položaj točke njihovega udara v cilj, sočasno pa uporabniku zagotovi vse potrebne elemente za aktivne protiukrepe (kontrabatiranje). Radar deluje na frekvenčnem področju C (od 5,6 do 5,9 GHz), njegov instrumentalni doseg je 20, 30, 40 ali 60 km, v minuti pa lahko obdela podatke za nad 100 potencialnih ali dejanskih ciljev (artilerijskih izstrelkov). Gre za sistem, ki je zelo uporaben v okviru koncepta zaščite lastnih sil (FP-Force Protection), saj s pravočasnim odkritjem in obveščanjem o grožnjah zvišuje verjetnost preživetja posameznikov in enot na sodobnem vojskovališču. Radarski sistem arthur je bil namensko razvit za operativne potrebe visoko premičnih, lahkih pehotnih brigad, ki se na sodobnem vojskovališču soočajo z raznovrstnimi in po učinku zelo uničevalnimi artilerijskimi grožnjami. Glede na dejstvo, da se sam radarski sistem odlikuje s kompaktno zasnovo in relativno majhno maso, ga je moč v celoti (radar, anteno in postajo za nadzor) namestiti v standardiziran zabojnik, katerega pa je zlahka možno integrirati z različnimi kopenskimi terenskimi tovornimi vozili, kar sistemu kot celoti zagotavlja nujno potrebno mobilnost, sočasno pa tudi večjo operativno prožnost. Ob tem ne smemo pozabiti, da radarski sistem arthur, nameščen na terenska tovorna vozila, potrebuje za prehod iz pohodnega v operativni položaj manj kot dve minuti, kar mu ob vsem omenjenem zagotavlja tudi izreden reakcijski čas. Na željo oziroma potrebe uporabnikov je moč sistem tudi dodatno balistično in radiološko, kemično in biološko (RKB) zaščititi. (DDP, foto: Saab) 
AH-64D apache blok III
19.2.2010
Že novembra lani je na poligonu v Arizoni Boeing uspešno izpeljal serijo testiranj predproizvodnega prototipa jurišnega helikopterja AH-64D apache v različici blok III. Šlo je za testiranja v zraku, med katerimi so bile najprej preizkušene letalne zmogljivosti nove različice, predvsem nove pogonske skupine, ki temelji na turbogrednima motorjema General Electric T700-GE-701D s skupaj okoli 3400 KM, sistema prenosa moči, novih krakov glavnega rotorja in vertikalnega stabilizatorja, izdelanih iz kompozitnih materialov, zatem pa še celoten spekter zmogljivosti izredno zmogljivega in v spopadih dobro preizkušenega jurišnega helikopterja. Testiranja so bila izredno pomembna predvsem zato, ker je med vgradnjo naprednejše avionike in radarskega sistema v novo različico apacha prišlo do delnega poslabšanja njegovih letalnih zmogljivosti, kar pa je bilo odpravljeno z izboljšavami krakov glavnega rotorja in horizontalnega stabilizatorja. Prva naročila apacha v različici blok III Boeing pričakuje že letos pomladi, dobava uporabnikom pa naj bi stekla prihodnje leto. (DDP, foto: Boeing)
Dobavljen par prvih Su-34
17.2.2010
Ruske letalske sile so 21. decembra lani v letalski bazi Lipetsk prevzele prvi par od zaenkrat skupaj dvaintrideset naročenih dvosedih lovskih bombnikov Suhoj Su-34 (dolžina 23,34 m, razpon krila 14,05 m, največja vzletna masa 45100 kg, 2 turboventilatorska motorja Ljulka AL-35F vsak s potiskom ob dodatnem zgorevanju 137,2 kN, najvišja hitrost na majhnih/velikih višinah 1300/1900 km/h, največja višina letenja okoli 15.000 m, bojni dolet 900 - 1100 km, običajni/največji bojni/uporabni tovor 4000/8000 kg, nameščen na deset podkrilnih/podtrupnih nosilcev, dva člana posadke). Vrednost posla je ocenjena na okoli 1,3 milijarde dolarjev, vseh dvaintrideset naročenih bojnih letal pa naj bi bilo ruskim letalskim silam dobavljenih do leta 2013, ko bo dejansko zaživel nov polk, opremljen z omenjenimi letali. Rusija letala Su-34 uvršča v tako imenovano četrto plus generacijo (4+). (DDP, foto: Suhoj)
Črnogorski kontingent v Afganistan
16.2.2010
Prva enota Vojske Črne gore naj bi se pridružila mednarodnim silam v Afganistanu (ISAF) po napovedih najpozneje do marca letos. Črnogorski kontingent bo štel devetindvajset pripadnikov, od tega petindvajset pripadnikov pehotnega voda, ki bodo opravljali predvsem naloge varovanja madžarskega oporišča, znotraj katerega bo med misijo tudi nameščen v mestu Poli e Komri, ki leži okoli 170 kilometrov jugovzhodno od Mazar e Šarifa. Ob pripadnikih pehote se bo šestmesečne misije v Afganistanu udeležila še tri članska medicinska skupina in častnik za logistiko, najbolj verjetno pa še dva častnika, ki bosta opravljala naloge v Mazar e Šarifu v okviru nemškega poveljstva. (SA)
Gradnja dodatnih podmornic razreda todaro
15.2.2010
V ladjedelnici v Muggianu italijanskega podjetja Fincantieri se je desetega decembra lani pričela gradnja prve od skupaj dveh podmornic razreda todaro (izpodriv na površini/pod površino 1450/1830 ton, dolžina 56 m oziroma 57,2 m pri drugi seriji, širina 7 m, ugrez 6 m, kombinirani pogonski sistem, ki obsega dizelski motor MTU 16V396, elektromotor Siemens s 1700 kW in gorivne celice vsaka z močjo okoli 120 kW, sedemkraki vijak, hitrost plovbe na površini/pod površino 12/nad 20 vozlov oziroma 22,2/nad 37 km/h, akcijski radij 8000 morskih milj oziroma 14.816 km, podvodna avtonomija do 12 tednov oziroma 84 dni, testna globina potopa nad 700 m, posadka 27 članov od tega 5 častnikov, 6 torpednih aparatov kalibra 533 mm, rakete površina-zrak IDAS-Interactive Defence and Attack Systems for Submarines, namenjen obrambi podmornic na površini pred napadi iz zračnega prostora z majhnih višin, do 24 morskih min) oziroma tipa 212A (RO 5/2002). Dve novi podmornici omenjenega razreda naj bi po trenutnih načrtih italijanska vojna mornarica (Marina Militare) prevzela v letu 2015 in 2016, četudi so obstajali načrti, da jih bo lahko prevzela že v letu 2013 (S 528) oziroma 2014 (S 529). Podmornice razreda todaro so ene izmed še vedno redkih konvencionalnih (dizelelektričnih) podmornic, opremljenih med drugim tudi z od zraka neodvisnim pogonskim sistemom (RO 5 in 6/2001). Italijanska vojna mornarica ima trenutno v operativni uporabi dve podmornici razreda todaro (Salvatore Todaro S 526 in Scire S 527), od katerih je prva prišla v operativno uporabo marca leta 2006 druga pa februarja leta 2007. (DDP, foto: Marina Militare)
Prvi uradni polet EC175
13.2.2010
Sedemnajstega decembra lani je s tovorniškega heliodroma v Marignaneu na prvi uradni testni polet poletela predproizvodna različica srednjega večnamenskega helikopterja EC175, ki je rezultat skupnega razvoja Eurocopterja in kitajske letalske korporacije Harbin (HAMC-Harbin Aircraft Manufacturing Corporation). Sedemtonski helikopter je najnovejši član Eurocopterjeve družine, zapolnil pa naj bi vrzel med helikopterji AS365 dauphin in AS332/EC225 super puma. V bistvu gre za večnamenski transportni helikopter, namenjen izvajanju širokega spektra različnih nalog s področja prevoza ljudi in raznovrstnega tovora. Do evropsko-kitajskega sodelovanja je prišlo predvsem zaradi kitajskega interesa in potreb po sodobnem srednjem transportnem helikopterju. Obe strani sta v razvoj helikopterja EC175, ki na Kitajskem nosi oznako Z-15, vložile po okoli 300 milijonov evrov. V osnovni, povsem civilni konfiguraciji ima EC175 (Z-15) možnost prevoza do 16 oseb, skoraj gotovo pa je moč pričakovati tudi različico, ki bo primarno namenjena opravljanju nalog s področja iskanja in reševanja ter nujne medicinske pomoči (SAR/EMS-Search And Rescue/Emergency Medical Services). Eurocopter meni, da bi lahko v prihodnjih dvajsetih letih različnim uporabnikom prodal od 800 do 1000 omenjenih helikopterjev predvsem na evropskem in severnoameriškem trgu, medtem ko se bo HAMC usmerila v dobavo helikopterjev oboroženim silam LR Kitajske, ki bodo z njimi posodobile starajočo floto obstoječih transportnih helikopterjev. (DDP, foto: Eurocopter/HAMC)
