 |
 |
Razvoj MALD-J bo kmalu končan
30.6.2010
Raytheon je z ameriškim obrambnim ministrstvom sklenil pogodbo o financiranju zaključka razvoja napredne vabe MALD-J (J-Jamer/motilec), namenjene zavajanju radarskih sistemov enot zračne obrambe nasprotnika. Gre za naprednejšo različico obstoječe vab ADM-160B/C MALD (Miniature Air Launched Decoy), ki so v operativni uporabi ameriških letalskih sil od marca leta 2009. Scenarij uporabe vab MALD-J predvideva njihovo uporabo (izstrelitev) v smeri naleta jurišnih in bombniških letal oziroma v smeri izstreljenih protiradarskih raket zrak-površina. Ker so vabe MALD-J opremljene z naprednimi elektronskimi podsistemi, imajo zmogljivost motenja nasprotnikovih radarskih sistemov zračne obrambe, kar omogoči lažji prodor jurišnih in bombniških letal v varovan nasprotnikov zračni prostor in napad na izbrane cilje. (DDP)
Vzrok je bil torpedo
29.6.2010
Južna Koreja namerava uradno obtožiti Severno Korejo napada in potopitve svoje korvete Cheonan PCC-772 (RO 5-2010), kar je terjalo življenja 46 pripadnikov južnokorejske vojne mornarice. Preiskava ostankov južnokorejske korvete, v kateri so sodelovali strokovnjaki Avstralije, Velike Britanije, Švedske in ZDA, je namreč po navedbah Seula ugotovila, da je bil vzrok za potopitev korvete torpedo. (DDP)
Iran za bogatenje urana v tujini
27.6.2010
Iran naj bi sredi maja privolil v bogatenje urana v tujini. Sporazum naj bi sklenili brazilski, iranski in turški zunanji minister, s čimer naj bi se Teheran izognil novemu paketu sankcij. Kljub doseženemu sporazumu pa so se v nekaterih zahodnih prestolnicah, še posebej v Washingtonu, na sporazum odzvali precej zadržano, saj ocenjujejo, da bo Teheran del urana še vedno bogatil tudi doma. Nasprotno od Washingtona je Izrael sporazum označil kot poskus Irana za manipulacijo Brazilije in Turčije, ki naj bi Teheran predvsem obvarovala novega paketa še ostrejših sankcij. Po novem sporazumu naj bi Iran poslal na bogatenje v Turčijo okoli 1200 kilogramov nizko obogatenega urana, vrnili bi mu pa jedrsko gorivo oziroma okoli 120 kilogramov dvajset odstotkov obogatenega urana za potrebe medicinskega raziskovalnega jedrskega reaktorja v Teheranu, ki naj bi potreboval obnovo goriva in splošne posodobitve. Podobno kot v Washingtonu tudi v Londonu menijo, da se Iran ne bo izognil novemu paketu sankcij, če ob sporazumu ne bo dokazal, da se je odrekel bogatenju urana v domačih obratih, česar pa besedilo sklenjenega sporazuma vsaj zaenkrat niti ne omenja. Problem ostaja, ker Turčija nima zmogljivosti za proizvodnjo gorivnih palic, tako da bo doseženi sporazum potrebno dopolniti in po vse verjetnosti pridobiti želeno jedrsko gorivo za jedrski reaktor iz ene od držav (Francija, Rusija, ZDA), ki so Iranu že ponudile možnost bogatenja urana v svojih obratih. Skoraj sočasno z doseženim dogovorom pa so stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov kljub zadržanosti LR Kitajske in Rusije podprle predlog nove resolucije, s katero naj bi uvedli že četrti paket sankcij proti Iranu, če se ne bo držal doseženega dogovora. (DDP)
BioTRAC
25.6.2010
Podjetje Northrop Grumman je nedavno predstavilo svoj novi prenosni biometrični sistem za kontrolo identifikacije, imenovan BioTRAC. Gre za sistem, ki se odlikuje po svoji robustnostnosti, namenjen pa je preverjanju identitete, pri čemer traja postopek približno do 120 sekund. Sistem BioTRAC vsebuje štiri čitalce prstnih odtisov visoke ločljivosti, večnamensko kamero z enodimenzionalnim in dvodimenzionalnim čitalcem črtnih kod ter dvojno kamero za skeniranje očesne roženice. Dodatna oprema sistema BioTRAc obsega še čitalec spominskih kartic, sistem globalnega pozicioniranja (GPS) ter možnost razširitve z različnimi komunikacijskimi protokoli (bluetooth, 3G GSM, 802.11). Za zbiranje, obdelavo in posredovanje biometričnih podatkov lahko sistem uporablja tako specializirane kot tudi komercialne programske aplikacije, ki delujejo na platformah Windows in Linux. (DDP)
Archer tudi na Norveško in Švedsko
23.6.2010
Podjetje BAE Systems je z Norveško in Švedsko sklenilo pogodbo o dobavi 48 samovoznih artilerijskih orožij archer. Posel naj bi bil po ocenah vreden okoli 200 milijonov dolarjev, prvi sistemi pa naj bi bili uporabnikom dobavljeni v letu 2011, zadnji, vključno z vozili za prevoz in oskrbo s strelivom, pa v letu 2013. Archer je napredni samovozni artilerijski sistem, ki obsega havbico FH77 B05 kalibra 155 mm, nameščeno na tovorni del balistično zavarovanega tovornega vozila, ki je bilo razvito na osnovi komercialnega tovornega vozila Volvo A30E s pogonsko konfiguracijo 6 x 6. Posadka šteje tri člane, ki je med streljanjem v kabini tovornega vozila, saj so vsi postopki uporabe sistema archer avtomatizirani. Z uporabo naprednega streliva (granat) z dometom nad 50 km sodi archer nedvomno med artilerijske sisteme za 21. stoletje. (DDP, foto: BAE Systems)
Picadorjev prvi polet
21.6.2010
Izraelsko podjetje Aeronautics je maja letos opravilo prvi testni polet brezpilotnega letalnika z zmogljivostjo vertikalnega vzleta in pristanka picador. Letalnik temelji na belgijskem radijsko krmiljenem modelu helikopterja Dynali H2S vendar picador obsega izboljšave, ki so zajele tako konstrukcijo, sistem krmiljenja in nadzora, pogonski sistem in zmogljivost nošenja težjega uporabnega tovora. Picador lahko leti po vnaprej začrtani smeri in višini, in to popolnoma avtonomno, možno pa ga je tudi krmiliti na daljavo iz talne postaje za nadzor. Letalnik je opremljen s sistemom globalnega pozicioniranja (GPS) ter kombiniranim senzorskim paketom, ki obsega optoelektronske ter infrardeče senzorje, radar ter sisteme za prenos podatkov in elektronsko izvidovanje (ELINT). Njegova največja vzletna masa je 720 kg, masa uporabnega tovora pa do 180 kg, v dolžino meri 6,58 m, v širino 2 m v višino pa 2,58 m. Premer krakov glavnega rotorja je 7,22 m, dosega pa lahko najvišjo hitrost letenja do 205 km/h. V zraku lahko ostane neprekinjeno do osem ur, največ pa lahko poleti do višine 3657 m. (DDP, foto: Aeronautics)
Predator C sea avenger
19.6.2010
Podjetje General Atomics Aeronautical Systems je v začetku maja letos prvič predstavila mornariško različico brezpilotnega letalnika predator C sea avenger (najvišja višina letenja 18.288 m, najvišja hitrost letenja 740 km/h, možnost nošenja uporabnega tovora z maso do 1360 kg, čas neprekinjenega zadrževanja v zraku do 20 ur). Gre za brezpilotni letalnik, namenjen uporabi z letalonosilk tako za zbiranje obveščevalnih podatkov kot tudi za napade po izbranih ciljih (UCLASS - Unmanned Carrier Launched Airborne Surveillance and Strike). Po napovedih naj bi do leta 2018 ta različica predatorja postala povsem operativna na ameriških letalonosilkah razredov nimitz in ford, vsaka od letalonosilk pa naj bi imela na voljo od štiri do šest teh brezpilotnih letalnikov. (DDP, foto: General Atomics Aeronautical Systems)
Romuni prejeli prva dva spartana
17.6.2010
Romunske letalske sile (FAR - Fortele Aeriene Romane) so aprila letos prejele prva dva od sedmih, decembra leta 2007 naročenih taktičnih transportnih letal Alenia/Lockheed Martin C-27J spartan (dolžina 22,7 m, višina 9,64 m, razpetina kril 28,7 m, širina tovorne kabine 2,54 m, višina tovorne kabine 2,25 m, dva turbopropelerska motorja Rolls-Royce (Allison) AE 2100D2 s po 3433 kW, največja vzletna masa 31.800 kg, najvišja potovalna hitrost 600 km/h, največja višina letenja 9154 m, dolet z do 10 tonami tovora 2150 km, s 6 tonami tovora do 4630 km). Spartani bodo do leta 2012, ko naj bi bilo dobavljenih vseh sedem, v operativni uporabi zamenjali obstoječa transportna letala Antonov, namenjeni pa bodo predvsem prevozu enot in različnega tovora, odmetavanju padalcev, iskanju in reševanju, humanitarni pomoči in aeromedicinski evakuaciji. (DDP, foto: Alenia/Lockheed Martin)
Uspešni polet F-15K41
15.6.2010
Devetnajstega aprila letos je prvi polet opravilo prvo (F-15K41) od skupaj enaindvajsetih bojnih letal F-15K slam eagles, ki jih bodo izdelali v Boeingu za potrebe južnokorejskih letalskih sil. F-15K je napredna različica bojno preizkušenega F-15E, ki je opremljena z naprednimi tehnološkimi sistemi, izboljšavami, namenjenimi višji verjetnosti preživetja med spopadi ter poenostavljenim vzdrževanjem. Južnokorejske sile so od Boeinga oktobra leta 2008 že prejele zadnjega od skupaj štiridesetih bojnih letal F-15K lovcev prihodnosti prve generacije (Next Fighter I), zatem pa so se odločile še za nabavo enaindvajsetih lovcev prihodnosti druge generacije (Next Fighter II), v katero sodi tudi F-15K41, ki je sredi aprila letos uspešno opravil prvi polet. (DDP, foto: Boeing)
Črnomorska flota ostaja v Ukrajini
13.6.2010
Ukrajina in Rusija sta uspeli skleniti nov dogovor, ki črnomorski floti ruske vojne mornarice tudi po letu 2017 omogoča najem mornariška oporišča Sevastopol. Takrat se namreč izteče pogodba o najemu omenjenega mornariškega oporišča, sklenjena v okviru širšega ukrajinsko-ruskega sporazuma, sklenjenega leta 1997. Rusi Ukrajini za letni najem oporišča plačujejo okoli 98 milijonov dolarjev, kar pa se nekaterim v Ukrajini zdi občutno premalo. Kljub ostremu nasprotovanju dela ukrajinske politične elite podaljšanju ruskega najema oporišča Sevastopol ruska črnomorska flota ostaja v Ukrajini po letu 2017 še dodatnih petindvajset let z možnostjo dodatnih petih let. Rusija je za podaljšanje najema mornariškega oporišča Ukrajini med drugim zagotovila tudi tridesetodstotni popust na ceno dobave ruskega plina. Prav slednje ima posredno precejšen pomen tudi za Evropo, ki je med drugim odvisna tudi od dobave ruskega plina, katerega dobava pa je bila leta 2009 ustavljena prav zaradi spora med Kijevom in Moskvo, sproženim zaradi razhajanj o njegovi ceni. Sicer je v nekaj zadnjih letih bilo kar nekaj incidentov med ukrajinsko oblastjo ter posamezniki ter rusko črnomorsko floto, najbolj odmevni pa so bili: 1) ruska zasedba rta Sarič s svetilnikom avgusta leta 2005, 2) prepoved dostopa ruskim delavcem do svetilnika pod upravljanjem ruske črnomorske flote v Jalti leta 2006, 3) ukaz ukrajinskim pomorskim silam, da preprečijo plovilom ruske črnomorske flote, ki so se leta 2008 udeležila oboroženih spopadov z Gruzijo, vrnitev v oporišče Sevastopol, in 4) lanskoletna prepoved vstopa ukrajinskim oblastem v rusko oporišče brez vnaprejšnje odobritve Rusije. Z izvolitvijo Viktorja Janukoviča na položaj predsednika Ukrajine februarja letos, so se odnosi z Rusijo pričakovano občutno izboljšali celo do te mere, da je ruski predsednik Dimitrij Medvedev v svojem majskem, že sedmem obisku Ukrajine, Kijev odkrito pozval naj se pridruži Organizaciji pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO - Collective Security Treaty Organization). Širša in politična javnost v Ukrajini je deljena glede prihodnjih integracij svoje države-del Ukrajincev je bolj naklonjen integraciji svoje države v evroatlantske integracije (NATO, EU), del pa jih vidi prihodnost države tudi v integraciji z Rusijo in nekdanjimi sovjetskimi republikami. (DDP, foto: VMF) 
