Ameriške volitve in obrambni proračun

8.5.2008

Američani so se že začeli spraševati, kakšen vpliv bodo imele prihodnje ameriške volitve za predsednika države na višino proračuna za obrambo. Med ostalimi je to vprašanje v študiji proučil tudi Loren Thompson z inštituta v Lexingtonu. Kot pravi, naj bi demokrati, če bodo zmagali, ne podpirali investicij v nove vojaške tehnologije v dosedanjem obsegu, hkrati pa tudi ne bodo glasniki kakšnih večjih in bistvenih krčenj proračuna za obrambo. Po Thompsonovem mnenju naj bi se spremenila zgolj sestava proračuna, ne pa tudi obseg.

Thompson je spregovoril tudi o tem, kako obe stranki razmišljata o nacionalni varnosti, čemu namenjata poudarke in kje vidita največje nevarnosti ter kam in za kaj bosta usmerjali sredstva iz obrambnega proračuna, prav tako pa je razmišljal še o tem, kaj bi za obrambni proračun pomenila zmaga ene ali druge stranke.

»Razumeti moramo, kako strankarski politiki oblikujejo obrambno politiko – ne, ker bi to želeli, pač pa ker je to temeljna realnost življenja v demokraciji. Mar veste, da je bilo prek 90 odstotkov stroškov za oborožitev usmerjanih neposredno ali posredno iz vrst stranke, ki je nadzorovala Senat in Belo hišo? Mar mislite, da sta nevarnost in ogroženost tista dva dejavnika, ki usmerjata obrambne izdatke? Podatki namreč kažejo drugače!«, pravi Thompson. Nadaljuje, da če bo po novembru demokratska stranka nadzorovala Belo hišo in Kongres, lahko pride do zahtev tistih, ki v Osami bin Ladnu ne vidijo nevarnosti, po zmanjševanju izdatkov za obrambo v prihodnjih letih.

Indijska letalonosilka

6.5.2008

Januarja 2004 sta Indija in Rusija podpisali sporazum o obnovi in predelavi 40.000-tonske sovjetsko/ruske ladje Admiral Gorškov v popolno letalonosilko, tako da so odstranili topove, lanserje protiladijskih in protiletalskih raket na prednjem delu palube ter jih nadomestili z »vzletno skakalnico«. Prav tako so parne kotle zamenjali z dizelskimi pogonskimi agregati, povečali pa tudi prednja dvigala za letala. Skratka, uvedli so celo vrsto novosti, nadgradenj in modifikacij. Ladjo so preimenovali v INS Vikramaditya, kot datum splovitve pa navedli avgust 2008. Kot pa zatrjujejo poznavalci, letalonosilka ne bo splovljena pred letom 2009, ko odhaja v «pokoj« zdajšnja indijska letalonosilka INS Viraat z 29.000 tonami spodriva (gre za nekdanjo britansko letalonosilko Hermes, zadnjo razreda centaur). Nova indijska letalonosilka bo zasidrana v pristanišču Karwar na zahodni obali Indije.

Vesti o preložitvi splovitve so bile nasprotujoče, pred nedavnim pa je indijsko obrambno ministrstvo le prišlo na dan z resnico: ladja bo nared za operativno rabo v prihodnjem desetletju, zaradi tega bodo podaljšali operativno rabo letalonosilki INS Virrat. Nova ladja pa ne bo v rabi pred letom 2010, naverjetneje celo v letu 2012 ali kasneje.

Vse te zgode in nezgode pa povzročajo zaskrbljenost v indijski vojni mornarici iz dveh razlogov, saj se prav lahko zgodi, da bodo ostali v tem času brez operativne letalonosilke, po drugi strani pa se zaradi nenehnih odlaganj strmo dvigajo stroški za nadgradnjo nove letalonosilke.

Uporabni cougarji

4.5.2008

Srednja transportna vozila s protiminsko zaščito izdelujejo v verzijah 4 x 4 (cougar H) in 6 x 6 (cougar HE). Izkazala so se kot zelo uporabna, predvsem so jih zato začeli uporabljati na čelu transportnih kolon predvsem za patruljiranje na območjih, kjer enote skoraj zanesljivo naletijo na postavljene mine ali improvizirane eksplozivne naprave. Vozilo 4 x 4 pelje običajno ob dvočlanski posadki na prednjih sedežih še štiri vojake, vozilo 6 x 6 pa ima konfoguracijo 8 + 2. Na oba pogosto natovorijo tudi robota za odstranjevanje minskih in/ali eksplozivnih sredstev.

Cougarja pa nista prav majhna in lahka avtomobila: medtem ko na primer oklepljeni M1114 tehta nekaj nad 4 t, v »najtežji« različici pa do 5,45 t, pa je masa cougarja 4 x 4 kar med 14 in 17 t. Še težji je seveda cougar 6 x 6 z maso med 17 in 23,5 t. Seveda so zaradi tega ta vozila tudi bistveno dražja, kljub temu pa jih množično uporabljajo ne samo ZDA, pač pa tudi Velika Britanija, Kanada, Italija, Irak in Jemen. Proizvajalec ima celo toliko naročil, da so kupci postavljeni v vrsto…

Še več helikopterjev za Indijo

3.5.2008

Leta 2003 je Indija sporočila svoje povpraševanje po 197 lahkih helikopterjih, s katerimi namerava kopenska vojska zamenjati floto zastarelih chetakov (Aerspatiale SA316 alouette III) in cheetahov (SE316B alouette II). Gre za helikopterja zares zastarele zasnove, ki pa sta vedno znova dokazovala svojo veliko uporabnost v pogojih uporabe na velikih nadmorskih višinah in tako ostala v uporabi. Letalski armadni korpus oboroženih sil Indije pa želi še zmogljivejši helikopter, z boljšimi podpornimi lastnostmi za izvajanje najrazličnejšših nalog, vključno s prevozom vojakov do nadmorske višine 7000 m, torej na vrhovih Kašmirja. Operacije na tej nadmorski višini so za helikopterje izjemno zahtevne in tvegane, saj na teh višinah rotor komajda še zmore ustvarjati vzgon, ki omogoča helikopterju letenje.

Indijci so za ta veliki projekt načrtovali 500 do 600 milijnov USD, kar naj bi zadostovalo za nakup 60 helikopterjev in izdelavo preostalih 137 v proizvodnih obratih domačega Hindustan Aeronautics Limited (HAL). V ožjem izboru sta ostala dva tekmeca, EADS Eurocopterjev AS550 C3 fennec in Bellov model 407. Oba sta se pomerila v zaključnem »neposrednem« dvoboju lani poleti, ko pa se je približal čas odločitve, so jo zagodli – kot že velikokrat poprej – Indijci sami. Stvar se ni razpletla, saj so se odločili, da bodo naročili kar 312 helikopterjev… !

C-212 v floti Blackwatra

2.5.2008

Blackwater, ameriška podružnica Presidental Airways Inc., uporablja transportna letala EADS Casa C-212 za oskrbovalne polete na kratke razdalje v »odročne« kraje, pa tudi na območjih vojaških operacij. So se pa case izkazale v teh nalogah kot učinkovite, saj jim zadostujejo že slabše pripravljene in kratke vzletno pristajalne steze. Tako se lahko zelo približajo območjem izvajanja bojnih operacij.

Zadnja verzija tega majhnega transporterja je C-21-400, ki so ga predstavili leta 1997. Sicer pa so v Casi izdelali doslej že nekaj manj kot 500 letal C-212, ki letijo v flotah 89 uporabnikov po vsem svetu. Skupaj so doslej ti transporterji naleteli že nad tri milijone ur. Z zadnjo verzijo serije 400 lahko prevažajo od ene do treh ton tovora na razdalji do 1800 km, v patruljnem letu pa ostane C-212 v zraku neprekinjeno do osem ur.

C-212 odlikuje izjemno dobro letenje in manevrske zmogljivosti pri nizkih hitrostih, kar je nasploh značilnost izvidniško-opazovalnih poletov. Po drugi strani pa je C-212 zelo uporaben tudi v zahtevnih (vročih) klimatskih pogojih na večjih nadmorskih višinah.