 |
 |
Predraga za serijsko proizvodnjo
7.9.2010
Najnovejša ruska jedrska podmornica Severodvinsk K-329 je bila konec junija vendarle splavljena v Severodvinsku ob Belem morju. Gre za jurišno jedrsko podmornico (SSN) razreda jasen oziroma projekta 885 (po NATO klasifikaciji razreda »graney«). Gradnja K-329 se je začela decembra leta 1993, gradnja druge z imenom Kazan pa šele julija lani. Gre za večnamenske jurišne jedrske podmornice, katerih naj bi bilo po načrtih skupaj zgrajenih sedem. Razvite so bile na osnovi izkušenj podmornic razreda ščuka oziroma projekta 971 (po NATO klasifikaciji »akula«) in podmornic razreda lira oziroma projekta 705 (po NATO klasifikaciji »alfa«). Nov razred jurišnih jedrskih podmornic naj bi postopoma zamenjal v operativni uporabi podmornice razreda ščuka in razreda granit ter antej oziroma projekta 949/949A (po NATO klasifikaciji »oscar I/II«). Kot je opazno iz letnic začetka gradnje prvih dveh podmornic, je med gradnjo prišlo do zamikov, kar je bilo odvisno predvsem s pomanjkanjem denarja, privedlo pa je tudi do določenih razlik v dizajnu med prvo in drugo novo podmornico v razredu. Razlike so opazne tudi pri izpodrivu: na površini je ta od 5800 do 9500 ton, pod površino pa od 8200 do 13.800 ton, medtem ko naj bi dolžina (111 m) in širina (12 m) trupa ostali enaki pri obeh podmornicah. Glavni pogonski sistem temelji na vodotlačnem jedrskem reaktorju KPM, ki zagotavlja na površini hitrost plovbe okoli 20 vozlov (37 km/h) pod površino pa nad 28 vozlov (51,8 km/h) v režimu »tihe« plovbe, medtem ko naj bi najvišja hitrost podvodne plovbe presegala tudi 35 vozlov (64,8 km/h). Uradna testna globina potopa naj bi bila najmanj 600 metrov. Posadka šteje do 50 članov, od tega do 24 častnikov. Glavna oborožitev novega razreda ruskih jurišnih jedrskih podmornic so torpedi kalibra 650 in 533 mm, ki jih je moč izstreljevati iz osmih (po nekaterih virih desetih) torpednih aparatov, dodatna pa 24 nadzvočnih protiladijskih manevrirnih raket P-800 oniks/jahont (masa 3000 kg, dolžina 8,9 m, premer 0,72 m, masa bojne glave okoli 200 kg, učinkoviti operativni doseg od 120 do 300 km, odvisno od krivulje leta proti cilju), ki jih bo moč izstreljevati iz osmih (2x4) vertikalnih lanserjev. Prva podmornica v novem razredu naj bi bila po načrtih predana ruski vojni mornarici v začetku maja letos, vendar bo zaradi tehničnih razlogov to storjeno pozneje, čeprav sredi aprila ni bilo pojasnjeno, za kakšne tehnične »težave« gre. Podmornico K-329 je ruska vojna mornarica prevzela, sledijo testiranja na morju, v operativno uporabo pa naj bi jo uvedla do konca letošnjega, najpozneje pa v začetku prihodnjega leta. Vendar so se že pojavile informacije, da bo K-329 verjetno edina zgrajena, saj naj bi šlo za predrago podmornico, zasnovano skladno s potrebami in načini delovanja iz obdobja hladne vojne. Njena sestrska podmornica Kazan, katere gradnja je stekla junija lani, ter vse njune naslednice v razredu naj bi bile delno modificirane, funkcionalno prilagojene trenutnim operativnim potrebam ter predvsem cenejše od K-329. Zadeva sploh ni presenetljiva, saj so se ob koncu hladne vojne podobno odločile tudi ZDA, ki so v razredu seawolf zgradile le tri (USS Seawolf SSN 21, USS Connecticut SSN 22 in USS Jimmy Carter SSN 23) namesto devetindvajsetih jurišnih jedrskih podmornic. (DDP, foto: RIA Novosti)
Poskus blokade posla
5.9.2010
Potem, ko je Savdska Arabija najavila, da se zanima za nabavo zadnje različice - okoli 72 - bojnih letal F-15 ter posodobitev obstoječe flote 153 omenjenih letal (57 v različici F-15C eagle, 25 v različici F-15D eagle, 71 v različici F-15E strike eagle), je Izrael sprožil obsežno politično akcijo, s katero želi preprečiti morebiten posel, ki je po grobih ocenah vreden vsaj okoli 10 milijard dolarjev. Izrael vidi v okrepljenih savdskih letalskih silah potencialno grožnjo lastni varnosti, medtem pa Savdijci trdijo, da se želijo z omenjenimi načrti dodatno zavarovati pred iranskimi grožnjami. Na posnetku je savdski F-15S (F-15E) strike eagle) med vajo Red Flag v ZDA. (DDP, foto: USAF) 
Načrti za občutno zmanjšanje britanskih sil
3.9.2010
Kot so zapisali v začetku letošnjega avgusta v britanskem Daily Telegraphu, sklicujoč se na vire v britanskem obrambnem ministrstvu, načrtuje nova konservativno-liberalno demokratska koalicijska vlada pod vodstvom premiera Davida Camerona občutno zmanjšanje obrambnih sil. Britansko obrambno ministrstvo naj bi zmanjšalo število pripadnikov oboroženih sil za približno 16.000, prav tako pa naj bi se zmanjšalo število trenutno še operativnih glavnih oborožitvenih sistemov in to v vseh treh zvrsteh: kopenski vojski, vojni mornarici in letalstvu. Obrambna proračunska poraba naj bi se zmanjšala na skupni ravni za od deset do dvajset odstotkov, kar naj bi bil le eden od ukrepov za zmanjšanje velikega javnega dolga Velike Britanije ter stabiliziranja britanskega gospodarstva. Kopenska vojska (Army) naj bi po načrtih ostala brez okoli 5000 pripadnikov in do 40 odstotkov težkih oborožitvenih sistemov, vključno s tanki challenger 2, bojnimi vozili pehote warrior in samovoznimi havbicami AS90. Vojna mornarica (Royal Navy) naj bi ostala brez 2100 pripadnikov ter dveh jedrskih podmornic in treh amfibijskodesantnih ladij. Načrti za zmanjšanje sil pa naj bi najbolj prizadeli letalske sile (Royal Air Force). Te naj bi izgubile najmanj 7000 pripadnikov in 295 letalnikov, od tega kar 120 lovskih bombnikov tornado (na sliki je različica GR4), ker se je pokazalo, da bi bila njihova obnova ter posodobitev predraga. Ob tem se pojavljajo tudi informacije, da naj bi varčevalni ukrepi pomenili tudi manjše število nabavljenih bojnih letal typhoon. Vroča točka in temelj bolj ali manj napetih političnih razprav v okviru britanskih obrambnih varčevalnih ukrepov pa zaenkrat še vedno ostajajo britanske zmogljivosti za strateško odvračanje. Odločitev o obnovi in podaljšanju operativne uporabe strateških jedrskih podmornic razreda nosilk podmorniških balističnih raket (SLBM) trident II do leta 2024 je bila sprejeta že leta 2007. V trenutnih finančnih težavah je odločitev, težka vsaj okoli 32 milijard dolarjev, še toliko bolj vprašljiva, če že ne povsem sporna v luči zmanjševanja obrambnih izdatkov. Namreč, če konservativci podpirajo leta 2007 sprejeto odločitev, želijo liberalni demokrati v trenutni britanski vladi cenejšo opcijo za strateško obrambo nacionalne varnosti. Bodice kritikov obnove podmorniških zmogljivosti za strateško jedrsko odvračanje izhajajo predvsem na osnovi argumenta, da gre za sisteme, ki so dediščina hladne vojne - kar deloma drži, hkrati pa zagovorniki obnove omenjenih zmogljivosti poudarjajo, da zaenkrat ni drugih rešitev ter v isti sapi dodajajo, da načrtovana obnova strateških jedrskih zmogljivosti zagotavlja delo britanskim podjetjem tudi v prihodnjem desetletju. Nedvomno predstavljeni načrti prinašajo Veliki Britaniji dokaj burno politično jesen, ko naj bi se odločalo o konkretnih varčevalnih ukrepih na obrambnem področju. (DDP, foto: RAF)
Izrael izbral F-35
1.9.2010
Sredi avgusta je izraelski obrambni minister Ehud Barak potrdil informacije, da se je država za potrebe lastnih letalskih sil (Zroa HaAvir VeHalal) odločila nabaviti bojna letala pete generacije Lockheed Martin F-35 lightning II JSF (Joint Strike Fighter). Po nekaterih ocenah bi Izrael lahko skupaj nabavil do 75 petintridesetic, v prvem paketu pa naj bi bilo 20 letal vrednih po nekaterih ocenah kar 2,75 milijarde dolarjev. Če bo nakup potrdil še varnostni kabinet, bo to ena od najdražjih nabav sodobnih oborožitvenih sistemov ter vojaške opreme v zgodovini države Izrael. Prva bojna letala F-35, ki trenutno še niso operativna, bi lahko Izrael pričel prejemati v letu 2015, v posel pa se bo vključila tudi izraelska letalska industrija s svojimi zmogljivostmi, predvsem s sestavljanjem letal in proizvodnjo določenih rezervnih komponent. Napoved vsekakor med drugim pomeni tudi to, da sta Izrael in ZDA uspela doseči določen kompromis, povezan z letali F-35. Znano je namreč, da je Izrael pogojeval nabavo omenjenih bojnih letal z zahtevo, da vanj lahko vgradi domače (izraelske) sisteme za elektronsko vojskovanje, kar pa so ZDA v začetnih pogajanjih ostro zavračale. (DDP, foto: Lockheed Martin) 
