Češka preiskuje denarne tokove pri nedobavljenem strelivu za Ukrajino

by Urednik

Ukrajina je po poročanju češkega portala Novinky od 100.000 naročenih minometnih min prejela le 3.000. Preiskovalci preverjajo, kam je odšel denar, ki je prek posrednikov prispel tudi na račune hrvaškega podjetja v Pragi. Del sredstev naj bi bil namenjen nakupu premoženja tovarne Vitezit v Bosni in Hercegovini.

Češka nacionalna centrala za boj proti organiziranemu kriminalu (NCOZ) približno dve leti preiskuje okoliščine neuspele dobave minometnega streliva za ukrajinsko vojsko. Kot je 12. novembra 2026 poročal portal Novinky, so bila sredstva za naročilo v vrednosti približno 855 milijonov čeških kron oziroma okoli 35 milijonov evrov nakazana prek več podjetij. Pomemben del denarnih tokov vodi v Prago, kjer so z računov enega od posrednikov dvignili velike zneske gotovine.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je konec leta 2022 družbi Lviv Arsenal vnaprej plačalo za 100.000 minometnih min. Pri dobavi je sodelovalo slovaško podjetje Sevotech, ki je imelo dovoljenje za trgovanje z vojaškim materialom. Po navedbah Novinkyja je Ukrajina doslej prejela 3.000 minometnih min, preostalih 97.000 pa še čaka.

Pri poslu je sodeloval ukrajinski trgovec z orožjem Oleksij Horošajev, nekdanji visoki uslužbenec ukrajinskega državnega podjetja za mednarodno trgovino z orožjem. Lastnik Sevotecha Ján Hodermarský je za Novinky povedal, da je Horošajev posel vodil in naj bi v slovaški družbi pridobil skoraj polovični delež.

Milijonska nakazila in gotovinski dvigi v Pragi

Sevotech je po poročanju Novinkyja decembra 2022 hrvaški družbi WDG Promet, povezani s trgovcem z orožjem Matiasom Zubakom, nakazal skupno 11,3 milijona evrov za nabavo streliva. V naslednjih mesecih so z računov WDG Promet pri praški hranilno-kreditni zadrugi Podnikatelská družstevní záložna (PDZ) v gotovini dvignili skoraj 138 milijonov čeških kron oziroma približno polovico prejetega zneska. Kdo je denar dejansko dvignil, ostaja sporno.

Matiasov oče Zvonko Zubak zanika, da je opravil dvige, in trdi, da so bili njegovi podpisi ponarejeni. Nekdanji blagajnik zadruge Kamil Bahbouh tej različici nasprotuje.

Češka narodna banka je PDZ zaradi dolgotrajnih resnih pomanjkljivosti odvzela dovoljenje za poslovanje. Odločitev je postala pravnomočna 13. januarja 2025. Regulator je med drugim ugotovil sistematične kršitve obveznosti pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Te ugotovitve same po sebi ne dokazujejo, kdo je opravil sporne dvige ali kako je bil denar porabljen.

Preiskava sega tudi do Vitezita

Po navedbah Novinkyja ukrajinski in bosansko-hercegovski preiskovalci sumijo, da je bilo 5,5 milijona evrov, namenjenih za strelivo, porabljenih za nakup premoženja propadle tovarne Vitezit v Bosni in Hercegovini. Pred posebnim oddelkom za korupcijo, organizirani in medkantonski kriminal Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine se je 4. septembra 2026 začela glavna obravnava zoper Behrijo Huseinbegović, Josipa Rajića, Tomislava Zubaka, Nikolo Čata in družbo WDG d.o.o. Vitez. Tomislav je drugi sin Zvonka Zubaka. Po uradnem sporočilu sodišča se očitana kazniva dejanja med obtoženci razlikujejo in med drugim vključujejo zlorabo položaja, pranje denarja ter nedovoljeno posedovanje orožja ali eksplozivnih snovi. O njihovi krivdi še ni pravnomočno odločeno.

Horošajev nasprotuje izročitvi

Češka policija je Horošajeva septembra 2024 pridržala na zahtevo Ukrajine. Osumljen je sodelovanja pri domnevni poneverbi sredstev in organizaciji tujega dela posla. Izročitvi nasprotuje in je na Češkem zaprosil za azil. Prek odvetnika Leonida Kušnarenka je za Novinky zanikal, da bi si prisvojil denar za strelivo ali sodeloval pri njegovi poneverbi. Odgovornost za ravnanje s sredstvi v tem delu posla pripisuje hrvaškim poslovnim partnerjem.

Na Ukrajini po poročanju portala že sodijo petim obtoženim. Ukrajinska varnostna služba SBU je portalu Novinky sporočila, da kazenski pregon zajema sedem oseb, za dvema pa je razpisano mednarodno iskanje. Ukrajinsko sodišče je družbi Lviv Arsenal naložilo vračilo predplačila. Skupaj s sankcijami naj bi obveznost znašala skoraj milijardo čeških kron. Koliko sredstev je obrambno ministrstvo dejansko izterjalo, ostaja nejasno.

Obravnavani posel je ločen od večnacionalne pobude češke vlade za dobavo streliva Ukrajini.

Pripravil: B. Knific, foto: Novinky

Povezani članki