Afganistan prosi Rusijo za vojaško pomoč (v boju s talibani)

PO UMIKU AMERIŠKE VOJSKE SE AFGANISTAN OBRAČA PO POMOČ K RUSIJI

Afganistanski predsednik Ashraf Ghani naj bi v Kremlju iskal pomoč v boju proti talibanskim upornikom, kar naj bi bil jasen znak, da je situacija v Afganistanu izredno slaba, poroča britanski Daily Mail.

Po trditvah izvedencev je Ghani od Rusije zahteval pomoč v artileriji in bojnih helikopterjih Mi-35. Zahteva afganistanskega predsednika je prišla zatem, ko sta se iz Afganistana v letu 2014 umaknili ZDA in Velika Britanija s svojimi zaveznicami, tam pa  sedaj delujejo samo še z inštruktorji  za usposabljanje in v nebojnih nalogah. Iz Rusije so že odgovorili, da bodo pomagali Afganistancem.

Odnosi med Moskvo in Zahodom so že tako ali tako napeti, potem ko je Rusija v letu 2014 bila vpletena v državljansko vojno v Ukrajini, nato pa še letos konec poletja vstopila v vojno v Siriji in  začela bombardirati upornike proti režimu sirskega predsednika Basharja Assada. Če pa bo Moskva priskočila še na pomoč Afganistancem, potem bo to le še prilivanje olja na ogenj in nedvoumen dokaz, da Putin oživlja Rusijo kot svetovno supersilo. Kot jer izjavil ameriški poslovnež za Wall Street Journal: “Rusija si jemlje dosegljivo!”

Korak (afganistansko prošnjo po pomoči v orožju) pa prav tako odraža rusko zaskrbljenost, da bi nemogoča varnostna situacija lahko vplivala na destabilizacijo celotne osrednje Azije in prignala islamske skrajneže na meje države. V začetku  oktobra 2015 je namreč Putin na srečanju v Kazahstanu izjavil, da postaja položaj vedno bolj kritičen, saj želijo militantne skupine (Islamska država) razširiti svoj vpliv in delovanje po celotni regiji. Voditelje islamskih držav v srednji Aziji je opozoril, da morajo biti pripravljeni tudi na takšen scenarij.

Zadnje ruske enote so zapustile Afganistan leta 1989, prav za Ruse neuspešna dolgoletna vojna v Afganistanu pa je precej pripomogla k razpadu same bivše Sovjetske zveze. Ruski veleposlanik v Afganistanu Aleksander Mantytskiy pa dodaja, da je njegova vlada upoštevala afganistansko prošnjo po pomoči. Kot je še povedal, naj bi zagotovili nekaj pomoči, toda to nikakor ne pomeni, da bodo tja napotili svoje vojake: “Zakaj naj bi prevzeli breme težav, ki jih niso rešili Američani in Nato?”

Abdul Rashid Dostum, prvi afganistanski podpredsednik, je eden največjih pobudnikov ruske pomoči državi, ta mesec pa se je v zvezi s tem vprašanjem mudil v Rusiji in se pogovarjal z ruskim obrambnim ministrom Serhejem Shoigujem  o možnostih vojaške pomoči.

Po besedah njegove predstavnika za stike z javnostmi, naj bi se Rusija na poziv po pomoči odzvala pozitivno. Severni Afganistan in države, povezane z Rusijo so se znašle v nevarnosti in Rusija jim želi pomagati, je komentiral dogajanja.

Bivši lord vojne se je prav tako srečal z Ramzanom Kadirevom – prokremeljskim vodjo Ruske čečenske republike, Kadirov je ob srečanju izjavil, da Kabul potrebuje podobno pomoč, kot jo Rusija nudi Siriji.

Pripravil: B. Knific, foto: ANA, Dvidhub