Zelenski reformira ukrajinsko vojsko: poveljniška struktura postaja vse manj pregledna

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 10. julija 2026 podpisal odloka o oblikovanju Združenih sil za hitro posredovanje in Poveljstva za delovanje na velikih razdaljah. Namen novih struktur je povečati odzivnost, vendar utegnejo še dodatno zaplesti že zdaj razdrobljen sistem poveljevanja.

Oborožene sile Ukrajine sestavljajo tri temeljne zvrsti:

• kopenske sile;

• letalske sile;

• vojaška mornarica.

Poleg njih delujeta dva samostojna rodova:

• desantno-jurišne sile;

• sile za zveze in kibernetsko varnost.

Šest samostojnih funkcionalnih komponent sestavljajo:

• sile za specialno delovanje;

• sile brezpilotnih sistemov;

• sile teritorialne obrambe;

• logistične sile;

• podporne sile;

• medicinske sile.

Vsem tem strukturam poveljuje vrhovni poveljnik oboroženih sil, ki ima svoj poveljniški aparat in generalštab. V sistem ministrstva za obrambo sodita še Državna posebna prometna služba in Glavni obveščevalni direktorat ministrstva za obrambo.

Ministrstvo za notranje zadeve je med drugim pristojno za Nacionalno gardo Ukrajine in Državno mejno stražo. Zunaj struktur obeh ministrstev delujejo še Varnostna služba Ukrajine, Uprava državnega varovanja, Zunanja obveščevalna služba ter Državna služba za posebne komunikacije in zaščito informacij.

Organizacija ukrajinskega varnostnega in obrambnega sistema je torej že zdaj zapletena. Ker na fronti ni mogoče učinkovito poveljevati po resornih linijah, so bila med vojno ustanovljena različna združena poveljstva, ki začasno prevzemajo enote iz več zvrsti, rodov in služb.

Z odlokom št. 592/2026 je Zelenski vladi, vrhovnemu poveljniku in generalštabu naložil ustanovitev Združenih sil za hitro posredovanje v okviru kopenskih sil. Hkrati morajo proučiti, ali naj nova formacija pozneje postane samostojna komponenta ali ostane del kopenskih sil. Za njenega poveljnika je predsednik določil brigadnega generala Dmitra Vološina, dosedanjega poveljnika 8. desantno-jurišnega korpusa.

Nove sile naj bi združevale jurišne enote, enote brezpilotnih sistemov, topništvo in druge bojne zmogljivosti ter omogočale hiter odziv na najbolj ogroženih odsekih fronte. Prav tu pa se pojavlja organizacijska težava. Večina predvidenih enot je že vključena v korpuse kopenskih sil, del brezpilotnih zmogljivosti pa pripada samostojnim silam brezpilotnih sistemov.

Če bodo Združene sile za hitro posredovanje postale nova samostojna komponenta, bodo črpale kadre in sredstva iz obstoječih korpusov. Če bodo trajno ostale v kopenskih silah, lahko oslabijo korpusno strukturo in posežejo v pristojnosti sil brezpilotnih sistemov. Uspeh reforme bo zato odvisen predvsem od jasne razmejitve nalog in poveljniških pristojnosti.

Z odlokom št. 593/2026 je Zelenski odredil še ustanovitev Poveljstva za delovanje na velikih razdaljah. Nova struktura bo neposredno podrejena vrhovnemu poveljniku oboroženih sil, njenega poveljnika pa bo s predsednikovim soglasjem imenoval minister za obrambo.

O sestavi in razpoložljivih sredstvih novega poveljstva je znanega malo. Zelenski je pojasnil le, da mora združiti vse razpoložljive zmogljivosti za napade na veliki razdalji ter tako še učinkoviteje omejevati ruski vojaški potencial.

Ukrajinske oborožene sile imajo že enajst poveljstev zvrsti, samostojnih rodov in funkcionalnih komponent. Ta predvsem pripravljajo, opremljajo in usposabljajo podrejene enote, medtem ko je operativno poveljevanje na fronti organizirano drugače. Dodajanje dveh novih struktur lahko zato poveča učinkovitost le, če bosta imeli jasno opredeljeno operativno vlogo. V nasprotnem primeru bo reforma dodatno razdrobila omejene kadrovske in materialne vire.

Najbolj smiselno bi bilo, da bi obe novi poveljstvi delovali kot operativni strukturi. Združene sile za hitro posredovanje bi bile premična rezerva za krepitev ogroženih odsekov fronte, Poveljstvo za delovanje na velikih razdaljah pa bi usklajevalo uporabo raketnih in brezpilotnih sistemov proti ciljem globoko v ruskem zaledju.

Ukrajinski mediji so ob tem poročali tudi o domnevnih zlorabah in spornih ukazih v nekaterih jurišnih enotah. Če so te navedbe utemeljene, reforma ni le vprašanje organizacije, temveč tudi nadzora nad poveljniki in odgovornosti za ravnanje z vojaki. Napovedane preiskave bodo zato pomemben preizkus verodostojnosti sprememb.

Pripravil: B. Knific, foto: Moderm War Institute