Poljski tisk: Bo balkanska država izstopila iz Nata?

POLJSKI ODZIVI NA IZVOLITEV ZORANA STEVANOVIĆA ZA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA

Novi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije je napovedal referendum o izstopu iz Nata. Ali besede Zorana Stevanovića predstavljajo resnično grožnjo enotnosti zavezništva ali gre le za taktično (politično) zvijačo sredinske desnice? Tako se sprašujeta avtorja članka »Bo balkanska država izstopila iz Nata?«, objavljenega na poljski spletni strani Defence24, ki se ukvarja z vprašanji obrambe, geopolitike in varnosti, Aleksander Olech in Karolina Kisiel. Njun članek povzemamo v celoti.

Zoran Stevanović, vodja protiestablišmentske stranke Resnica (Resni.ca), je bil 10. aprila na tajnem glasovanju izvoljen za predsednika Državnega zbora s podporo lastne stranke, Slovenske demokratske stranke (SDS), in Nove Slovenije (NSi). Zmagovalec volitev, Gibanje za svobodo Roberta Goloba, je Stevanovićevo izvolitev označil za primer »politične korupcije« in namignil, da mu je SDS ponudila položaj v zameno za glasove, potrebne za oblikovanje vlade.

Ta poteza ni nič drugega kot politični taktični manever. Po parlamentarnih volitvah 22. marca si niti levi niti desni blok nista zagotovila večine. Golobovo Gibanje za svobodo je ohranilo svoj položaj največje stranke in SDS prehitelo za en sedež. Da bi desna sredina oblikovala vlado, potrebuje dodatno parlamentarno podporo, morda vključno z glasovi poslancev Resnice. Stevanovićeva izvolitev za predsednika parlamenta daje SDS in NSi priložnost, da neformalno podpreta Resnico, ne da bi jo formalno vključili v koalicijo.

Referendumska retorika proti številkam

Politične izjave je vredno ločiti od možnosti njihove izvedbe. Napovedi Zorana Stevanovića glede referenduma so v veliki meri komunikativne narave in ustrezajo logiki mobilizacije protiestablišmentskega volilnega telesa. Stevanović sam poudarja, da deluje v interesu Slovenije in ga ne bi smeli samodejno označevati za proruskega. Pojavljajo se tudi poročila o njegovem morebitnem obisku Moskve, kar bi morali bolj razlagati kot ukrep za krepitev političnega stališča kot pa kot znak spremembe smeri državne politike.

Stevanović je po izvolitvi prišel na naslovnice z napovedjo referenduma o izstopu Slovenije iz Nata in izjavil, da je njegova stranka to obljubila svojim volivcem. Medtem so ruski državni mediji zgodbo široko poročali, predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin pa je Stevanoviću javno čestital ob izvolitvi.

Vendar pa parlamentarna aritmetika takšen referendum naredi izjemno malo verjeten. Resnica ima le 5 sedežev od 90. Skupaj z Levico, edino drugo slovensko stranko s protinatovskim stališčem, imajo v parlamentu skupno približno 10 sedežev. Za začetek referenduma o članstvu v Natu je potrebna podpora vsaj 30 poslancev, kar je prag, ki ga nobena stranka ne more doseči – niti v koaliciji. Hkrati pa oba glavna bloka –desnosredinsko in levosredinski – ostajata v osnovi pronatovska.

Etnodemografske niti

Poleg političnih vprašanj večine je treba omeniti tudi etnični kontekst. Stevanović ni etnični Slovenec, temveč Srb, rojen v Sloveniji, kar lahko do neke mere določa njegovo stališče do Nata, Rusije in EU, zlasti glede na ruski vpliv v regiji.

Skupnost, ki izvira iz nekdanje Jugoslavije, zdaj predstavlja približno 13 % prebivalstva države, vključno s Srbi. Vendar pa Slovenija v popisu prebivalstva leta 2002 ni vključila etnične pripadnosti, zaradi česar je težko natančno oceniti etnodemografske trende v zadnjih letih. Kljub temu ocenjenih 13 % kaže na potencialno področje vpliva, ki bi ga lahko izkoristile dezinformacijske kampanje.

Med besedami in resničnostjo

Skratka, vsaka vlada, ki bo izšla iz trenutnih pogajanj, bo nujno pronatovska. Medtem ko Stevanovićeva retorika ustvarja naslovnice in zagotavlja odlično gradivo za ruske informacijske operacije, strukturne omejitve slovenskega parlamenta onemogočajo referendum o izstopu iz Nata – vsaj v trenutnih političnih okoliščinah. Hkrati ne gre spregledati demografskih dejavnikov, saj lahko ti znatno povečajo dovzetnost delov družbe za vpliv ruske protinatovske naracije v regiji.

Poudariti je treba tudi, da bi bil morebitni izstop iz Nata dolgotrajen proces, poln resnih političnih posledic. V praksi si nobena država članica ni prizadevala zapustiti zavezništva (razen Trumpovih groženj), kar kaže na pomen zavezništva za varnost zahodnih držav. V primeru Slovenije bi takšen scenarij tvegal tudi poglobitev notranjih razkolov. Hkrati ima Stevanovićeva stranka zelo omejeno število sedežev, glavne politične sile pa ostajajo nedvoumno naklonjene Natu, kar potrjuje trenutno politično usmeritev države.

S tega vidika ima trenutna situacija predvsem politični in medijski pomen, ne pa dejanskega pomena za članstvo Slovenije v Natu.

Pripravil: B. Knific, foto: NATO