Ukrajinski napadi vse bolj bremenijo rusko naftno industrijo

Ukrajinska vojska uničuje rusko oskrbo z gorivom

Ukrajinski napadi z brezpilotnimi letalniki na ruske rafinerije, skladišča in izvozne terminale so postali eden glavnih načinov pritiska na rusko vojno gospodarstvo, pri čemer Moskva Zahod obtožuje posredne vpletenosti.

Ruske oblasti so v zadnjem letu večkrat trdile, da Ukrajina pri napadih na energetsko infrastrukturo uporablja zahodno obveščevalno in tehnično podporo. Zahodne države takšne očitke praviloma zavračajo ali jih ne komentirajo, zato jih ni mogoče zapisati kot potrjeno dejstvo. Jasno pa je, da so napadi globoko v ruskem zaledju povečali pritisk na ruski sektor goriv in energije.

Po ocenah odprtih virov so ukrajinski brezpilotni letalniki leta 2025 zadeli velik del ruskih rafinerijskih zmogljivosti; posamezne ocene omenjajo 21 od 38 večjih rafinerij. Največji izpad naj bi dosegel približno petino zmogljivosti oziroma do 1,4 milijona sodčkov na dan. Skupna projektna zmogljivost ruskega rafinerijskega sistema znaša okoli 327 milijonov ton na leto, neposredne in posredne izgube naftno-plinskega sektorja pa so bile po nekaterih ocenah že leta 2025 višje od bilijona rubljev.

Maja 2026 so tržni analitiki rusko predelavo surove nafte ocenjevali na približno 4,58 milijona sodčkov na dan, kar je najnižja raven po letu 2009. Več objektov je bilo napadenih večkrat, med cilji pa so bili tudi izvozni terminali z dostopom do Baltskega in Črnega morja. Posledice so se kazale v motnjah oskrbe z gorivom, daljših vrstah pred bencinskimi servisi in rasti cen na nekaterih regionalnih trgih.

Učinek napadov ni samo gospodarski. Rusija mora del sredstev zračne obrambe in nadzora preusmerjati k varovanju energetske infrastrukture daleč od fronte. Množična proizvodnja cenejših brezpilotnih letalnikov Ukrajini omogoča, da vzdržuje pritisk, popravila poškodovanih objektov pa zahtevajo čas, specializirano opremo in rezervne dele.

Tveganje stopnjevanja se zato povečuje predvsem na politični ravni. Če bo Moskva napade razlagala kot posledico neposredne zahodne podpore, bo pritisk za ostrejše protiukrepe večji, čeprav javno potrjenih dokazov o neposrednem sodelovanju članic Nata pri izbiri ciljev ali izvedbi napadov za zdaj ni.

Pripravil: B. Knific, foto: Vk