Rusija je po podatkih ukrajinske vojaške obveščevalne službe HUR jeseni 2026 začela uporabljati nadgrajeno različico reaktivnega napadalnega brezpilotnega letalnika Geran-4. Spremembe vključujejo dodatna navigacijska sistema, novo bojno glavo in zamenjavo kitajskega turboreaktivnega motorja z rusko izdelanim ustreznikom.

HUR je podatke objavil 5. oktobra v okviru portala War & Sanctions. Navedbe izhajajo iz ukrajinske analize ruskega orožja, zato jih je treba pripisati temu viru. Objavljeni podatki o sestavnih delih omogočajo tehnično presojo, sami po sebi pa ne potrjujejo dejanske natančnosti zadetkov ali učinkovitosti v bojnih razmerah.

Magnetometer in korekcija inercialne navigacije

Ena od novosti je modul MOKH z magnetometrom PNI5GA ameriškega podjetja PNI Sensor. Po podatkih HUR je magnetoinduktivni senzor povezan z inercialnim navigacijskim modulom SADRA ter zmanjšuje napake pri določanju smeri, povezane z odnašanjem meritev žiroskopa.

Inercialna navigacija omogoča določanje gibanja in izračunavanje položaja brez zunanjega signala, vendar se merilne napake med letom kopičijo. Magnetometer zagotavlja dodatno informacijo o orientaciji glede na Zemljino magnetno polje in lahko pomaga popravljati oceno smeri. Sam po sebi ne določa natančnega položaja letalnika in ne odpravlja vseh napak inercialnega sistema. Njegov prispevek je odvisen tudi od pravilne kalibracije ter magnetnih motenj v letalniku in okolici.

Druga novost je optoelektronski korelacijski navigacijski sistem Susanin. Posnetke terena, ki jih zajema kamera, primerja z referenčnimi slikami v pomnilniku računalnika. S prepoznavanjem ustreznih značilnosti pokrajine lahko preverja položaj in popravlja pot leta. Takšna rešitev dopolnjuje satelitsko in inercialno navigacijo ter zmanjšuje odvisnost od sprejema satelitskih signalov. Njena uporabnost je odvisna od kakovosti referenčnih podatkov, vidljivosti in prepoznavnosti terena. HUR navaja, da podoben sistem uporablja tudi različica K5 letalnika Geran-5.

Bojna glava za napad na nosilne konstrukcije

Nova bojna glava KRSN naj bi bila zasnovana za napade na mostne konstrukcije in stebre nadzemnih daljnovodov. Ukrajinski vir jo opisuje kot namenski kumulativni rezalni naboj, pri katerem je učinek usmerjen v poškodovanje posameznega konstrukcijskega elementa.

Pri eksplozivno-fragmentacijski bojni glavi na cilj delujejo predvsem udarni val in drobci. Kumulativni naboj pa z ustrezno oblikovano kovinsko oblogo usmeri del energije detonacije v hiter kovinski curek. Pri rezalni izvedbi je učinek prilagojen prerezu oziroma poškodovanju konstrukcije. Uspeh takšnega napada je odvisen od zadetka, orientacije naboja in lastnosti cilja, zato poškodbe mostu ali prekinitve daljnovoda ni mogoče samodejno sklepati zgolj iz vrste bojne glave.

Po podatkih HUR je bil kitajski turboreaktivni motor Telefly zamenjan z rusko izdelanim ustreznikom, katerega proizvodnja poteka v Alabugi. Oznaka novega motorja, njegov proizvajalec in natančne zmogljivosti v objavi niso navedeni. Zato ni mogoče ugotoviti, ali gre za neposredno kopijo kitajskega motorja ali za konstrukcijo, razvito na njegovi podlagi. HUR navaja, da drugi elektronski sklopi ostajajo enaki kot pri prejšnjih izvedbah družine Geran.

Geran-4 je reaktivni napadalni brezpilotni letalnik za enosmerne naloge proti kopenskim ciljem. V primerjavi z batno gnanimi letalniki Geran-2 mu turboreaktivni pogon omogoča večjo hitrost. Letalnik ima krilo delta in trup, v katerem so bojna glava, gorivo ter avionika. Med objavljenimi izvedbami bojnih glav so tudi termobarične. Natančne mase in učinka novega naboja KRSN ni smiselno enačiti s podatki drugih bojnih glav iste družine.

Nadgradnja kaže prizadevanje za zmanjšanje odvisnosti od satelitske navigacije in uvoženega pogona ter za prilagajanje učinka posameznim vrstam ciljev. Koliko te spremembe izboljšujejo bojno učinkovitost, iz doslej objavljenih podatkov še ni mogoče zanesljivo oceniti.

Pripravil: B. Knific, foto: UP