Berkut na 40 kilometrov: nov domet ali le medijska napoved?

Ruski mediji so konec avgusta poročali o novem 152-milimetrskem izstrelku Berkut za samovozni top 2S5 in vlečni top 2A36 Hiacint. Dosegel naj bi 40 kilometrov, vendar njegova zasnova, uradna oznaka, natančnost in serijski status niso bili razkriti.

Navedbe o povečani natančnosti še ne dokazujejo, da je Berkut voden ali korigiran izstrelek. Natančnost je mogoče izboljšati tudi z enakomernejšo izdelavo, stabilnejšo balistiko in boljšim sistemom za vodenje ognja. Brez tehničnih podatkov ni mogoče ugotoviti, katera rešitev je bila uporabljena.

Za povečanje dosega topniškega streliva se uporabljajo boljša aerodinamična oblika, generator plina v dnu izstrelka ali dodatni raketni pogon. Tudi podatek o 40 kilometrih ne razkriva izbrane rešitve. Neznani ostajajo masa, količina eksploziva, vrsta vžigalnika in uporabljena pogonska polnitev. Enak kaliber prav tako ne zagotavlja združljivosti s havbicama Msta-S in Msta-B.

Za družino Hiacint se v odprtih virih navajajo dosegi približno 28,5 kilometra za standardni visokoeksplozivni drobilni izstrelek 3OF29, 30,5 kilometra za aerodinamično izboljšani 3OF59 in okoli 33 kilometrov za aktivno-reaktivni 3OF30. Za izstrelek 3OF60, povezan s posodobitvijo 2S5M, se omenja do 37 kilometrov. Medijska navedba o 40 kilometrih bi tako pomenila približno osemodstotno povečanje glede na 3OF60, ne pa povsem novega razreda dosega.

Lasersko vodeni Krasnopol ima v osnovnih različicah krajši doseg, vendar omogoča natančno delovanje po posameznih ciljih ob zunanjem laserskem označevanju. Primerjava z Berkutom bo smiselna šele, ko bo znano, ali novi izstrelek vsebuje sistem vodenja oziroma korekcije leta.

Večji doseg omogoča postavitev topov dlje od stične črte, vendar jih ne varuje samodejno pred protibaterijskim ognjem in brezpilotnimi letalniki. Preživetje je odvisno tudi od izvidovanja nasprotnika, časa odkritja in obdelave cilja, maskiranja, hitrosti priprave ter umika s položaja. Pri tem se vlečni 2A36 in samovozni 2S5 bistveno razlikujeta.

Poročila o hitrejšem zajemanju ciljev in obdelavi podatkov se nanašajo na širši izvidniško-poveljniški sistem, ne na lastnosti izstrelka. Učinkovitejša povezava med senzorji, poveljniškimi mesti in topniškimi enotami lahko močno skrajša čas delovanja, vendar iz nje ni mogoče sklepati o natančnosti Berkuta.

Za zdaj je mogoče zanesljivo povzeti le trditev ruskih medijev, da naj bi Hiacint z novim izstrelkom dosegel 40 kilometrov. Če bo podatek potrjen v običajnih pogojih, bo Berkut nekoliko razširil zmogljivosti sistema. Njegovo dejansko vrednost pa bo mogoče oceniti šele po objavi tehničnih podatkov, rezultatov preizkusov in informacij o uporabi v enotah.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum