Belgija bo v ZDA kupila manevrirne rakete in lovska letala F-35

Belgija se je lotila obsežnega preoboroževanja svojega vojaškega letalstva in v ta namen namenila milijarde evrov. Precejšen del sredstev bo končal pri ameriških dobaviteljih. Samo v zadnjem tednu maja 2026 so belgijske oblasti napovedale pogodbe, ki državo še tesneje povezujejo z ameriško obrambno industrijo.

Belgijsko ministrstvo za obrambo je potrdilo nakup manevrirnih raket AGM-184 JSM (na sliki)  v vrednosti skoraj 700 milijonov evrov. Raketo sta skupaj razvila norveški Kongsberg in ameriški Raytheon, namenjena pa je oborožitvi novih lovcev F-35. Doseg rakete naj bi bil kar do 350 kilometrov. Pogodbeni delež naj bi bil razdeljen tako, da bo ameriški Raytheon prejel 144 milijonov evrov, norveški Kongsberg pa več kot 500 milijonov evrov. Bruselj je naročil tudi 120 ameriških raket zrak-zemlja AGM-114 Hellfire za oborožene brezpilotne letalnike MQ-9B SkyGuardian, s čimer se je skupna vrednost povezanih nabav povečala na več kot 40 milijonov evrov.

Medtem se Belgija pripravlja, da bo do leta 2029 Ukrajini predala celotno floto 53 lovskih letal F-16. Načrt dobav predvideva sedem letal v letu 2026, pet v letu 2027, 14 v letu 2028 in preostalih 27 leta 2029. Te dobave so tesno povezane z urnikom prevzema novih letal F-35. Ureditev ima dvojni učinek za ameriško obrambno industrijo: Evropa predaja starejšo opremo (Američanom »pripada« dobava rezervnih delov in orožja novemu uporabniku), hkrati pa plačuje za sodobne platforme in večletne nakupe dragega streliva.

Odvisnost od čezmorskih dobaviteljev ni omejena na eno samo pogodbo. V začetku maja je bilo objavljeno, da je Belgija ZDA zaprosila za dovoljenje za nakup raket zrak-zrak srednjega do dolgega dosega AIM-120 AMRAAM v vrednosti več kot 3 milijarde evrov. Skupna vrednost napovedanih nakupov raket za F-35 in sisteme zračne obrambe se tako približuje 4 milijardam evrov, kar je primerljivo s stroški samih lovskih letal.

Ti posli so skladni z novo obrambno strategijo Bruslja. Vlada namerava ustanoviti investicijski sklad v višini 36 milijard evrov, ki bo deloval do leta 2035. Sredstva bodo namenjena nakupu dodatnih lovcev F-35, širitvi flote oboroženih brezpilotnih letalnikov MQ-9B ter nakupu novih fregat in kopenskih sistemov zračne obrambe. Že zdaj pa je razvidno, da bo znaten del sredstev porabljen v tujini (ZDA) in ne za razvoj evropske obrambne industrije.

Takšni nakupi kažejo, da evropski obrambni proračuni hkrati financirajo nadomeščanje opreme, poslane Ukrajini, in nove dolgoročne pogodbe z ameriškimi dobavitelji. Za Belgijo to pomeni hitrejšo modernizacijo, obenem pa odpira vprašanje tehnološke in industrijske avtonomije Evrope na ključnih varnostnih področjih.

Pripravil: B. Knific, foto: Kongsberg