VIDEO: Na Havajih najdena japonska podmornica I-400 iz 2. svet. vojne

NAPREDNO JAPONSKO PODMORNICO SO ZDA PRED SOVJETSKO ZVEZO SKRILE NA MORSKO DNO

Ameriški potapljači raziskovalci iz Univerze na Havajih so jeseni leta 2013 ob obali Havajev odkrili potopljeno japonsko podmornico I-400, ki so jo ZDA potopile po drugi svetovni vojni, da ne bi napredne tehnologije prišle v roke Sovjetske zveze. Japonske podmornice razreda sen-toku (I-400), ki v dolžino merile več kot 110 metrov, še vedno veljajo za največje do sedaj zgrajene konvencionalne podmornice na svetu.

Ob odkritju so posneli prvi videoposnetek, pred kratkim pa še drugega, oba pa si lahko ogledate spodaj. Ob raziskovanju so ugotovili, da se japonska podmornica I-400, ki so jo potopili Američani leta 1946, sedaj razteza na morskem dnu v dolžini 130-ih metrov.

Odkritje velikanske japonske podmornice I-400 razreda sen-toku (I-400) globoko v vodah ob obali havajskega otoka Oahu je tako rešilo še eno izmed skrivnosti hladne vojne. Vse do leta 2013 se namreč ni vedelo kam je izginila japonska podmornica leta 1946, po tem ko so jo zaplenile ameriške sile. Ob koncu druge svetovne vojne je Ameriška mornarica zasegla pet japonskih podmornic, vključno z I-400, in jih pripeljal v Pearl Harbour, kjer so jih podrobno preučili. Ko je Sovjetska zveza leta 1946 zahtevala dostop do podmornic, takrat so se že začele napetosti, ki so kasneje prerasle v hladne vojne, je Ameriška mornarica zasežene japonske podmornice namenoma potopila in sporočila, da nimajo informacij, kje se nahajajo.

Ta podmornica je bila prva od treh zgrajenih tega tipa in je zato še posebej edinstvena ter ima velik zgodovinski pomen, so povedali njeni najditelji iz havajske univerze v Manoji. Raziskovalci so jo iskali bolj na odprtem morju, nato pa nepričakovano našli bližje obali otoka Oahu. Vse tri podmornice razreda sen-toku (I-400, I-401 in I-402) so Američani uporabili kot tarče za svoje ladjevje in jih potopilo v bližini Havajev leta 1946.

Japonska podmornica I-400 je v dolžino merila 400 čevljev (122 metrov) in je bila največja zgrajena (konvencionalna) podmornica do pojava podmornic na jedrski pogon v 1960-ih letih. Brez dodatne oskrbe z gorivom je lahko obplula svet en in pol-krat, opremljena pa je bila z najsodobnejšo podmorniško tehnologijo, zato so se ZDA v času hladne vojne bale, da bi to izkoristili Sovjeti.

Podmornica I-400 je lahko nosila do tri hidroplane-bombnike, ki so lahko vzletela s podmornice skoraj takoj po izplutju na gladino. Vsako letalo so lahko opremili z bombo težko 1.800 funtov (816 kilogramov), z njimi pa bi lahko napadli kopenske cilje v ZDA. Ta inovacija možnost zračnega napada iz podmornice dolgega dosega je v tistem času predstavljala taktično spremembo doktrine podmorništva.

Velikanski vodotesni hangar na japonski podmornici razreda sen-toku je prinesel pomemben tehnološki napredek v razvoju zmogljivosti za izstrelitev balističnih raket na ameriških podmornicah na pragu jedrske dobe.

Japonska podmornica I-400,  znana tudi kot razred sen-toku, je bila ena od petih japonskih podmornic, ki so jih ameriške sile zaplenile ob koncu druge svetovne vojne. Ameriška vojska jih je prepeljala v pristanišče Pearl Harbor na Havajih, kjer so jih temeljito preučili in pregledali. Sovjetska zveza je zahtevala dostop do ladij v letu 1946 v skladu s pogoji iz pogodbe ob končanju vojne, vendar je Ameriška mornarica potopila podmornice. Američani so v Moskvo sporočili, da ne vedo, kje se podmornice nahajajo.

Raziskovalci iz Havajev so japonsko podmornico odkrili avgusta 2013 na globini več kot 2300 čevljev (700 metrov), javnosti pa najdbo sporočili po posvetovanjih z ameriškim State Departmentom in japonsko vladno šele v ponedeljek 2. decembra 2013.

Pripravil: A. Knific, foto: Military Photos

VIDEO: Dokumentarec o japonskih podmornicah razreda sen-toku (I-400)