INTERVJU: ŠTABNI PRAPORŠČAK JANEZ ŠMID;
»Na svoje podčastnike mora biti SV ponosna …, zaslužijo si!«

Intervju s štabnim praporščakom Janezom Šmidom smo pripravljali od poletja, kajti na dolžnosti v Natovi šoli v bavarskem Oberammergauu v Nemčiji ima malo časa, veliko je na poti in obiskih – izvajanju tečajev tudi drugje. Za pogovor smo ga ujeli pod Golico, kjer si je v okrilju narcis našel prijetno domačijo in kamor me je povabil na razgovor. Čeprav ni dolgo prebivalec Javorniškega Rovta, je že dovolj časa, da so ga začeli obiskovati prijatelji in znanci, ki jih ima veliko, prihajajo pa iz vsega sveta. In širok svet je tudi izžareval pogovor z njim, čisto v nasprotju z ozko dolino globoko pod nami in včasih – žal tudi našo domovino.

LETO 1945
SEDEM DESETLETIJ PO VELIKI PRELOMNICI

Vsaka vojna, ne glede na njeno obliko, predpostavlja doseganje določenega političnega cilja s silo, s tem da z oboroženim delovanjem upočasni oziroma negira nasprotnika. Vsi nacionalni politični cilji se po navadi ne morejo rešiti samo z vojno oziroma eno vojno. Zato se morajo cilji, ki se hočejo doseči s pomočjo vojne, postaviti tako, da bodo le ti v skladu z možnostmi, pri katerih pa vsekakor igra odločilno vlogo moč nasprotnika. Tako je potrebno v vsakem konkretnem primeru pravilno oceniti, katere cilje je v danih okoliščinah možno uresničiti in katerih ne. Zapis je nastal na podlagi razprav in razmišljanj, podanih na znanstvenem simpoziju Leto 1945 – sedem desetletij po veliki prelomnici v decembru 2015 v Mariboru.

AKTUALNI KOMENTAR
KRIZNO LETO 2015

Kakor koli že beremo ali analiziramo poročila o dogodkih v letu 2015, se ne moremo izogniti zaskrbljenosti. Leto 2015 je res bilo krizno, z malo dogodki ali procesi, ki bi vzbujali upanje. Če bi že morali, dogajanje je sicer veliko bolj raznoliko, bi ga opisali z dvema pojmoma: s terorizmom in z begunsko krizo. Oba sta v marsičem povezana med sabo. Je v Siriji kaj bolje, kot je bilo pred letom dni?

ZNANJA, VEŠČINE IN IZKUŠNJE
UČENJE IZ IZKUŠENJ – 1.

Vrednote, znanja, veščine, ki jih osvojimo v procesu rednega šolanja, so temelj vseživljenjskega učenja. Čim trdnejše temelje postavimo, višjo stopnjo izobrazbe pridobimo, lažje in uspešneje bomo delovali v procesu vseživljenjskega učenja. Vprašanje je le, ali je znanje, ki smo ga v času šolanja pridobili, znanje, s katerim bomo neko delo lahko opravljali ali ne. Od tega je odvisno, ali nas bo delodajalec zaposlil ali ne. Za zaposlitev so potrebne tudi ustrezne kompetence. Imeti moramo torej znanje, ki ga delodajalec potrebuje, in znati moramo opraviti naloge, zaradi katerih nas je delodajalec zaposlil.

USPOSABLJANJE ZA DELOVANJE V MRAZU

Mraz in visoke gore so bili v preteklih vojnah tudi za največje vojske spoštljiv nasprotnik. Vemo, da mora človeško telo vzdrževati normalno telesno temperaturo na 37 stopinj C, kar je v mrzlem okolju poseben izziv. Obleka, oprema, način razmišljanja, voditeljstvo, fizična pripravljenost, psihično stanje, usposabljanje, priprave in prehrana so v tesnem medsebojnem odnosu in pogoji za uspešno delovanje v tem okolju. Pri tem je ena od odločilnih točk usposabljanje, ker smo zaradi sodobnega načina življenja ljudje pozabili osnovne veščine preživetja v naravi. Teh se moramo znova naučiti, kar pa ni mogoče v kratkem času.

PETDESET LET SLOVENSKE JEDRSKE ENERGIJE
OD SANJ O BOMBI DO ELEKTRIKE

Energija je seveda bistvo človekovega bitja in žitja. Od nekdaj je bilo tako. Vendar pa med vsemi načini pridobivanja energije zgolj jedrski reaktorji izhajajo iz vojaških raziskav, povezanih z bombami. Začeli so Američani, Slovenci – Jugoslovani – pa smo jih zaman skušali posnemati, dokler ni postalo jasno, da so bombe za tako majhno državo odločno predrage. Ostalo je torej pri elektriki …

TEKMOVANJE BOJNIH PILOTOV JVL LETA 1989 V ZADRU
DNEVI, KO SO SE „SPOPADLI“ NAJBOLJŠI

Jeseni leta 1989 je tedanja JLA (JVL in ZO) v Zemuniku pri Zadru organizirala tekmovanje najboljših pilotov. Vojni dogodki, ki so sledili, so popolnoma potrdili kakovost tistih, ki so bili na tej „pilotski olimpijadi“ najboljši. Zapis je nastal na osnovi pričevanj pilotov – predvsem hrvaških – pa sodnika tekmovanja – generala Blagoja Grahovca (z njim smo pred časom objavili intervju) – ter zapiskov v naši reviji iz leta 1989.

KAKO OHRANITI SVEŽO OSTRINO
NEKAJ NOVEGA IN NEKAJ STAREGA

Spyderco letos praznuje že 40. obletnico obstoja. Vse se je začelo, ko Sal Glesser daljnega leta 1976 ni našel službe in je bil prisiljen iti na svoje. Sprva prav nič ni kazalo na to, da se bo ukvarjal z noži, kaj šele, da bo štirideset let kasneje njegovo podjetje eden vodilnih svetovnih proizvajalcev nožev. Spyderco je že vrsto let trendsetter na področju žepnih nožev ali zaklopnikov, kot jih v tej reviji imenujemo, odkar smo v devetdesetih o nožih sploh začeli bolj resno pisati.

OROŽJE »VELIKE« VOJNE
PUŠKOMITRALJEZ LEWIS

Sredi devetdesetih let 19. stoletja je ameriški zdravnik Samuel MacClean opustil svojo zdravniško prakso v državi Iowa in se preselil v Cleveland, kjer se je popolnoma posvetil orožarskim poslom. V letu 1898 je patentiral zasnovo mitraljeza z vodnim hlajenjem in s podstavkom v obliki trinožca, na prelomu stoletja pa ustanovil zasebno MacClean, Arms & Ordnance Company.