MED POLITIKO STROKE IN POLITIKO
Slovenija je prvič izrazila politično voljo po približevanju Natu s sklepom Državnega zbora leta 1994, potem pa to še nedvoumno potrdila s sklepom Državnega zbora v aprilu 1996, »… da želi RS zagotoviti svoj temeljni varnostni interes v okviru sistema kolektivne obrambe, ki ga omogoča članstvo v Natu«. Potem pa leta 1997 ob Češki, Madžarski in Poljski ni prejela pričakovanega povabila, kar je bilo za nas kar precejšnje razočaranje. Pa je bila Slovenija že zrela za vstop?

VARNOST NI SAMA PO SEBI UMEVNA IN NARAVNA DANOST
Leto 2014, če ga merimo skozi prizmo evro-atlantskih odnosov in s prepoznavanjem pomena javne diplomacije in njenih zakonitosti, predstavlja v prvi vrsti leto pomembnih obletnic. Najmočnejši pečat v tem pomenu bodo zagotovo dala obeležja 100. obletnice izbruha prve svetovne vojne, ki v spominu mnogih v »Zahodni Evropi« še danes predstavlja tisti resnični »začetek konca«; nesmiseln pogin neštetih mladih generacij v rovih; prvi poizkus »samomora Evrope«. Letošnje obeleževanje 70 let izkrcanja zavezniških sil v Normandiji bo atribut spominu drugega poizkusa evropskega »samomora«, ter 25 let od padca Berlinskega zidu, verjetno z bolj pozitivno konotacijo kot nekaj novega, svežega za kontinent, ki je v začetku 20. stoletja toliko preživel in za konec morij tudi plačal ceno delitve. Če gledamo obletnice z bolj »natocentričnega« vidika, pa letošnje leto za zavezništvo predstavlja 20. obletnico Natovega programa Partnerstvo za mir ter leto treh obletnic širitev zavezništva po koncu hladne vojne (1999, 2004, 2009), seveda med njimi za nas ključno 10. obletnico članstva Republike Slovenije.

POLITIKA IZVRŠENIH DEJSTEV – KRIM JE (SPET) RUSKI
Nova hladna vojna, največja zaostritev v Evropi po razpadu Sovjetske zveze, Vzhod in Zahod spet sovražnika je le nekaj izmed številnih naslovov v sredstvih obveščanja po vsem svetu. Ruska priključitev Krima je krizi v Ukrajini dodala nove, še nevarnejše razsežnosti. Zdaj ne gre le za boj za oblast v Ukrajini z vmešavanjem Zahoda in Rusije, krimsko vprašanje je pretreslo mednarodno prizorišče in prineslo različne posledice. Številni izvedenci po svetu zdaj razpravljajo, ali je bila priključitev Krima del ruske strategije ali pa je ruski predsednik Vladimir Putin le izkoristil priložnost. Krešejo se tudi mnenja, ali ni tudi Rusija imela pravice, da je spet dobila Krim, še posebej po referendumu 16. marca. Krimsko vprašanje je zapleteno, treba je iti daleč v zgodovino. Krimski polotok nikoli ni bil del ruskega in ukrajinskega etničnega ozemlja. Tam so živela različna ljudstva, celo Goti.

TABOR PODČASTNIKOV Z MEDNARODNI VELJAVO
Leta 2008 smo na naših straneh predstavili pilotni projekt podčastniškega zbora (PČZ) Slovenske vojske (SV) – mednarodni zimski tabor podčastnikov NATO in Partnerstva za mir (PzM) v regiji –, ki je izpolnil ambicije in se razvil v edinstven dogodek za podčastnike v zavezništvu in regiji, mednarodno veljavo so mu potrdili tudi v Natu z uvrstitvijo na letni koledar dejavnosti zavezništva.

USPOSABLJANJE ZA GORSKO IN ZIMSKO BOJEVANJE
»Bojevanje v gorah zahteva ekstremno telesno pripravljenost, psihično trdnost, vzdržljivost ter kar najvišjo stopnjo tehnično-taktičnih veščin in znanj.« Ta kratka definicija iz ameriškega priročnika o gorskem bojevanju v enem stavku jasno poudari področja, ki so pomembna za usposabljanje v gorskem bojevanju. Področja združujemo v tri osnovne vsebinske sklope: gibanje v gorah, preživetje in bojevanje. Naj takoj poudarim, da je gorsko in zimsko bojevanje neločljivo povezano. Lahko rečemo, da gre za dve strani istega kovanca.

NEMŠKA POMORSKO-DIVERZANTSKA OROŽJA IN OPREMA – 2.
Za razliko od nemških koalicijskih partnerjev – Italije in Japonske –, ki sta že desetletje pred začetkom druge svetovne vojne prišla do sklepa, da bodo morali evidentno manjvrednost v strateškem materialnem razmerju sil na morju kompenzirati s podmornicami in z nekonvencionalnimi pomorsko-diverzantskimi orožji, se v desetletju pred izbruhom druge svetovne vojne v nemškem admiralštabu na področju diverzantskih orožij in opreme ni naredilo veliko. V nemškem vrhovnem poveljstvu oboroženih sil in v admiralštabu so – pri razvoju oboroženih sil ter izbiri vrst in količin mornariških orožij in opreme – izhajali iz tega, da bo v prihodnosti najverjetnejša vojna proti Franciji, ki jo bo podprla Velika Britanija.

NEOROŽNA IWA
IWA je iz zunanje vizualne podobe dokončno izgubila vsako povezavo z izvirnim nazivom »Internationale Waffen Ausstellung« in se preimenovala v »OutdoorClassics«, kar pomeni, da gre v prvi vrsti za dejavnosti na prostem, orožje pa se ob silni politični korektnosti izgubi v, za zdaj še, ohranjeni »klasični« kratici IWA.Tudi letos se nismo mogli pritoževati nad pomanjkanjem najrazličnejših oblačil, obutve pa tudi opreme, ki so jo razstavljavci z vsega sveta ponujali v kar devetih velikanskih halah nürnberškega sejmišča. Kljub vseobsegajoči neorožni ponudbi pa je treba priznati, da se orožna vsebina, vsaj ko prideš na sam sejem, še vedno ni povsem izgubila v ozadju. Za tokratni pregled in predstavitev smo izbrali le nekaj zanimivosti, ki sem jih izluščil iz resničnih in navideznih novosti, ki so jih razstavljavci oglaševali na svojih, bolj ali manj ekstravagantnih stojnicah.

RDEČI JASTREBI
Čeprav je bila prodaja težkih SAA revolverjev blackhawk (črni jastrebi) uspešna in se je krog kupcev ves čas širil, je že leta 1980 začelo Rugerjevo podjetje z vzporedno izdelavo težkih šeststrelnih sodobno zasnovanih revolverjev z dvojno akcijo sprožilca in bobničem, ki so ga za polnjenje in praznjenje odpirali na levo stran ogrodja. Poimenovali pa so jih redhawk (rdeči jastreb).