Ameriški lovci F-16 na Poljskem, F-15 v Litvi, rušilec USS Truxtun v Črnem morju

AMERIKA NAPOTILA SVOJE VOJAŠKE SILE V BLIŽINO RUSIJA

ZDA so na Poljsko napotile ducat lovcev F-16 in približno 300 osebja kot del sodelujočih sil v vojaški vaji s katero odgovarjajo krizi v sosednji Ukrajini, v Litvo pa 4 bojna letala F-15.

Vest o prihodu lovcev F-16 je potrdilo tudi poljsko obrambno ministrstvo. O napotitvi ameriških letalskih sil na Poljsko sta se 9. decembra 2014 v telefonskem pogovoru dogovorila ameriški državni sekretar za obrambo Chuck Hagel in poljski minister za nacionalno obrambo Tomasz Siemoniak, dogovor pa je bil zatem potrjen na uradni spletni strani poljskega obrambnega ministrstva.

Sprva so načrtovali vojaško urjenje manjšega obsega, potem pa se je položaj v Ukrajini zapletel in urjenje so razširili v vojaško vajo. Vaja naj bi tudi »okrepila ameriško – poljsko« sodelovanje, ameriške lovce pa so napotili na Poljsko na pobudo poljske vlade, kar je Washington nemudoma sprejel.

Pred dnevi (ponedeljek, 10.3.2014) je NATO začel z leti za zgodnje opozarjanje in nadzor (AWACS) na Poljsko in Romunijo ter nadzorom dogajanj v ukrajinskem zračnem prostoru.

Pojska je zahodna soseda Ukrajine, med prestolnicama obeh držav – Kijevom in Varšavo – pa je le 700 km zračne razdalje. Poljaki so že prej sporočili, da bodo ameriški lovci nameščeni v letalskem oporišču Lask v osrednjem delu države.

Washington pa je v Litvo napotil štiri lovce F-15 kot »odgovor na rusko agresijo ter povečane vojaške aktivnosti v Kaliningradu«, so pojasnili dogodke v litovskem obrambnem ministrstvu.

V soboto, 8.3.2014, je ameriški rušilec USS Truxtun vplul skozi Bospor v Črno morje. Na ladji je 300 članov posadke, opravljajo pa »že prej načrtovano vojaško urjenje« v sodelovanju z bolgarsko in romunsko vojno mornarico. Po mnenju nekaterih poročevalcev je vplutje ameriške vojaške ladje v Črno morje »defenzivni« protiukrep, uperjen proti »ruski vojaški agresiji« v Ukrajini.

USS Truxtun je eden največjih rušilcev, kar so jih kdajkoli zgradili  za Vojno mornarico ZDA, v Črnem morju pa naj bi ostal do sredine marca, saj Montrojska konvencija dovoljuje vojaškim ladjam iz držav, ki niso s črnomorskega območja, le 21 dni bivanja na tem območju.

Sicer pa se položaj po nedavnih dogodkih v Ukrajini zaostruje tako po finančni kot humanitarni plati, s strahom pa vsi pričakujejo nadaljnji potek dogodkov, predvsem po 16. marcu, ko naj bi se prebivalstvo Krima na referendumu odločalo o priključitvi tega avtonomnega dela Ukrajine k Rusiji.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Photos