Pentagon pod pritiskom: ali položaj Peta Hegsetha slabi?

Škandal Signalgate, zaostrovanje odnosov z delom ameriškega generalskega zbora in namigi o njegovem stališču do morebitnega napada na Iran povečujejo pritisk na ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha. Ključno vprašanje je, ali bo v politično vse bolj neugodnih okoliščinah uspel ohraniti položaj. Sicer pa iz ZDA tudi, ko gre za tako resna vprašanja, kot so vojna, obramba in varnost, prihajajo novice in poročila, ki so bolj kot objektivnemu poročanju podobne t.i. rumenemu tisku. 

Hegseth je v preteklosti na družbenih omrežjih vzbujal pozornost tudi s simboliko, ki jo del ameriške in mednarodne javnosti razume kot izrazito ideološko in konfrontacijsko. V takšnem političnem ozračju mu lahko škoduje tudi Trumpova izjava z dne 24. marca v Tennesseeju, ko je predsednik ob Hegsethu dejal, da je bil prav on med prvimi, ki so zagovarjali ukrepanje zaradi iranskega jedrskega programa. Čeprav iz tega ni mogoče neposredno sklepati o Hegsethovi osebni odgovornosti za morebitno zaostrovanje do Irana, je bila izjava v ameriškem medijskem prostoru razumljena kot politično distanciranje.

Po poročanju ameriških medijev Trumpa za morebitno ostrejše ukrepanje proti Iranu ni prepričal predvsem Hegseth, temveč širši krog vplivnih sogovornikov, med njimi predstavniki Izraela, Jared Kushner, Steve Witkoff in senator Lindsey Graham. Podpredsednik J. D. Vance naj bi do vojaške opcije ohranjal zadržke, medtem ko naj bi Hegseth v tem procesu predvsem izvrševal naloge svojega položaja. Prav zato je za del opazovalcev paradoksalno, da se nekdanji pripadnik nacionalne garde in veteran Iraka ter Afganistana, ki je bil priča omejitvam ameriških posredovanj, danes pojavlja kot eden od obrazov trše varnostne politike.

Pritisk na ministra dodatno povečujejo notranjepolitični škandali. Njegov nekdanji sodelavec John Ullyot je razmere v Pentagonu pod Hegsethovim vodstvom za Politico opisal kot »mesec popolnega kaosa«. Ullyot je obenem pritrdil navedbam o aferi Signalgate, povezani z uporabo aplikacije Signal, prek katere naj bi bile deljene tudi občutljive informacije o ameriškem vojaškem delovanju proti hutijskim ciljem v Jemnu.

Ne glede na to, ali je Hegseth predvsem tarča politično motiviranih napadov ali pa dejansko nosi odgovornost za del nastalih zapletov, je očitno, da ima trenutno v Washingtonu več nasprotnikov kot zaveznikov. Ameriški mediji ob aferi Signalgate izpostavljajo tudi njegov spor z Danom Driscollom, sekretarjem kopenske vojske. Po nekaterih navedbah naj bi Hegseth v okviru kadrovskih posegov odstavljal tudi ljudi iz Driscollovega kroga.

Kadrovske spremembe v vrhu ameriških oboroženih sil dodatno poudarjajo stopnjo napetosti. Načelnik generalštaba kopenske vojske general Randy A. George je bil razrešen s takojšnjim učinkom, pred tem pa sta položaja med drugim zapustila tudi general Charles Brown, nekdanji predsednik združenega štaba, in admiralka Lisa Franchetti, nekdanja poveljnica mornarice. Del teh sprememb je mogoče razumeti v okviru Trumpovega obračuna z dediščino prejšnje administracije, del pa tudi kot posledico notranjih rivalstev znotraj republikanskega tabora.

Po navedbah Wall Street Journala je spor med Hegsethom in Driscollom prerasel v odprt politični konflikt. Hegseth naj bi bil tesneje povezan s krogom okoli podpredsednika Vancea, pri čemer naj bi se razhajanja nanašala tudi na stopnjo političnega vpliva nad kopensko vojsko. Ne glede na to, ali so medijske ocene pretirane, primer kaže na resno trenje v samem vrhu ameriškega obrambnega aparata. Glede na osrednjo vlogo Združenih držav v globalni varnostni arhitekturi takšni spori presegajo raven običajne medijske polemike in vplivajo tudi na zaznavanje politične stabilnosti Pentagona.

Pripravil: B. Knific, foto: US Army Corps