Kako in zakaj so Američani kupili ruske lovce MiG-29

ZDA SO LETA 1997 KUPILE RUSKIH 21 LOVCEV MIG-29

Po propadu Sovjetske zveze (ZSSR) konec devetdesetih let, so nove neodvisne države zadržale enormne količine vojaške tehnike, ki jim jo je zapustila razpadla Rdeča armada. Ena takih držav, najzanimivejša za zahod, je bila nekdanja sovjetska republika Moldova (Moldavija). Država je imela kar naenkrat kar 34 (takrat sodobnih) lovcev MiG-29, osem helikopterjev Mi-8 in nekaj uporabnih transportnih vojaških letal An-72. Skratka, veliko floto glede na velikost države.  

Seveda Moldova ni zmogla vzdrževati te jate bojnih in vojaških letal ter helikopterjev, povrhu vsega se je znašla še v veliki recesiji. Američani so storili vse, da obubožana novonastala država ne bi te flote prodala Iranu, ki je bil takrat osamljen in pod embargom za prodajo orožja. Povrhu vsega je imela Moldova tudi 14 lovcev MiG-29C, sposobnih nositi celo jedrsko taktično orožje. Američani so jasno uporabili svoje najmočnejšega orožja – denarja (star srbski pregovor pravi: denar izvrta tudi tam, kjer sveder ne more… – para buši gdje burgija nemože…). Tako so ZDA od Moldove leta 1997 kupile 21 lovcev MiG-29 – vključno z vsemi štirinajstimi MiG-29C, poleg pa še en model B in šest modelov A. Vse so razstavili in jih s transporterji C-17 prepeljali v Dayton v zvezni državi Ohio.

Seveda ni bil cilj nakupa zgolj dejstvo, da ne bi padli v roke Teheranu, pač pa tudi, da se spoznajo s tem lovcem do obisti, kajti do takrat je veljal na Zahodu za strah vzbujajočega nasprotnika v zraku. Moldova je za kupčijo dobil 40 milijonov dolarjev v obliki humanitarne pomoči, nekaj vojaških tovornjakov in druge neubojne vojaške opreme. Preostala bojna letala MiG-29 so Moldavci prodali Eritreji in Jemnu.

Novi ameriški lovci MiG-29 so hitro našli poti v testne eskadrilje Ameriških letalskih sil in letalstva mornarice ter v obveščevalne centre, so zapisali v ameriški publikaciji Air&Space Magazin.

Zagotovo te pridobljene izkušnje in vedenje o MiG-29 niso bili odveč Američanom in zaveznikom, ki so se leta 1999 spopadli s temi lovci nad Srbijo, slednji pa so večino flote lovcev MiG-29 v tej letalski operaciji izgubile.

MiG-29 je takrat veljal za manevrsko zelo zmogljivo letalo, opremljen z raketami zrak-zrak AA-11 archer, ki jih je pilot usmerjal s pomočjo sistema, vgrajenega v pilotski čeladi, pri katerem je nasprotnika lahko spremljal na prosojnem holografskem zaslonu na vizirju čelade. In ko se je točka na tem pokazalniku na vizirju pokrila z nasprotnikovim letalo (in je “zaklenil“ cilj – letalo), je preprosto sprožil ustrezen gumb za izstrelitev rakete na krmilni palici… Ta ruska prednost (zaradi večjega kota zajema nasprotnikovega letala) je veljala vse do leta 2003, ko so podoben sistem z raketami zrak-zrak AIM-9X sidewinder dobili tudi Američani.

Velika pomanjkljivost ruskih lovcev MiG-29 pa je bila pomanjkljiva informacijska in elektronska oprema za upravljanje letala. Piloti so dejansko gledali še na papirne karte,da so ugotovili svoj položaj in se orientirali. Skratka, zaradi teh pomanjkljivosti je postal MiG-29 na prehodu v novo tisočletje (brez ustreznih posodobitev in nadgradenj) povsem podrejen v primerjavi z zahodnimi bojnimi letali takratne generacije.

Istega leta – 1997 – je še ena država iz t.i. nekdanjega vzhodnega bloka ponujala takšna letala, izposodil pa si jih je seveda Izrael, ki je tri letala potem nekaj tednov preizkušal. Verjetno pa Izraelcev niso zanimale le zmogljivosti teh letal, te podatke so bržkone zlahka dobili od Američanov. Bolj so jih zanimali sami sistemi letala, ki bi jih njihova letalska industrija lahko posodobila in te posodobitve potem ponujala uporabnicam teh lovcev (predvsem v državah vzhodne Evrope). MiG-29 pa je bil tudi najzmogljivejše letalo, ki ga je Rusije (takrat še Sovjetska zveza) prodala svojima arabskima zaveznicama Siriji in Iraku.

Izraelski testni piloti so se pohvalno izrazili o manevrskih zmogljivostih letala. Lahko so tudi primerjali, kajti leteli so sodobna ameriška letala, med drugim lovca F-16 in F-15. Ruski lovec se jim je zdel zelo upravljiv – krmarljiv in preprost za letenje, odpuščal je manjše pilotske napake, stabiliziral pa letalo tudi, kadar ga je pilot zaradi napake izgubil orientacijo v prostoru. Eden od izraelskih testnih pilotov je letalo enačil z ameriškima F-15 in F-16, navedel pa, da ju v nekaterih letalnih elementih celo prekaša. Svetoval je pilotom Izraelskih letalskih sil, da naj bodo v zračnih dvobojih s temi letali previdni, saj so upoštevanja vredni nasprotniki…

Američanom je torej uspelo preprečiti, da bi do teh takrat nevarnih letal prišli Iranci, še vedno pa so v flotah vojnih letalstev nekaterih vzhodnoevropskih držav (Poljska, Bolgarija, Srbija…) ter na Bližnjem vzhodu. Izrael je leta 2011 posodobil poljske lovce MiG-29, še vedno pa ostaja neznanka, kdo pa je Izraelu leta 1997 posodil letala za preizkušanje…

Pripravil: B. Knific, foto: Strizhi