Nemška obrambna ministrica poziva k povečanju izdatkov za obrambo

VPLIV RUSKEGA VOJAŠKEGA NAPADA NA UKRAJINO

Nemška obrambna ministrica Christina Lambrecht je v svojem govoru izjavila, da bi moralo nemško vodstvo v povezavi z rusko vojaško operacijo v Ukrajini ponovno razmisliti o obrambni politiki države. 

Vojaška varnost naj bi po ministričinih besedah ​​postala glavna državna naloga v prihodnjih letih. Za njeno rešitev je treba občutno povečati obrambni proračun in vložiti precej več od že zagotovljenih dodatnih 100 milijard evrov sredstev za nakupe orožja in opreme za Bundeswehr.

Christina Lambrecht je še dejala, da vzdrževanje vojske, izvajanje vaj doma in sodelovanje v operacijah v tujini stane veliko denarja. Bundeswehr v trenutni geopolitični situaciji na evropski celini in v svetu potrebuje veliko več sredstev – vojaški proračun bi moral znašati vsaj 2 odstotka BDP, skladno z zahtevami in standardi  Nata, je prepričana ministrica.

Ministrica je prav tako zahtevala splošni premislek o obrambni politiki države in dejala, da » … kdor hoče mir in svobodo, se mora zavedati, da je vojaška varnost osrednja naloga«.

»Navsezadnje potrebujemo ta denar, brez kakršnih koli “ampak” in “če”, najprej pa ga potrebujemo na dolgi rok, da teh sto milijard, ta prizadevanja, ki smo jih zdaj vložili, ne bodo zaman,« meni Lambrechtova.

Vladajočo koalicijo Socialdemokratske stranke Nemčije (SPD), iz kateri je tudi sedanja obrambna ministrica, so nedavno kritizirali politični nasprotniki, ker zvezna vlada Ukrajini še vedno ne želi dobaviti težke opreme, predvsem tankov  in oklepnikov. Kljub kritikam pa kabinet Olafa Scholza očitno še ni pripravljen spremeniti svojega stališča do tega vprašanja.

Lambrechtova je dejal, da težkega orožja, vključno s tanki leopard, zaenkrat ne bodo poslali v Kijev, kljub dejstvu, da so nemška obrambna podjetja pripravljena izpolniti takšno naročilo. Ministrica meni, da nobena druga država doslej Ukrajini ni dostavila oklepnih vozil zahodnega tipa, zato tudi Bundeswehr ne bi smel prevzeti pobude v tej zadevi.

Ali bo nemško gospodarstvo, ki preživlja najmočnejšo krizo v zadnjih desetletjih, uspelo ugoditi povečanim apetitom Bundeswehra, je veliko vprašanje. Nekateri zahodni strokovnjaki napovedujejo nemški industriji velike težave, vse do deindustrializacije, zaradi energetske krize, ki so jo povzročile protiruske sankcije EU. Država namreč že zapira mala in srednje velika podjetja, na vrsto pa naj bi prišli tudi industrijski velikani.

Jeklarski velikan ArcelorMittal je napovedal, da namerava zapreti dve tovarni na severu države in zaposlene dati na dopust. Stickstoffwerke Piesteritz, največji nemški proizvajalec amoniaka in sečnine, dveh pomembnih kemičnih materialov, je zaprl svojo proizvodnjo amoniaka na Saškem v Anhaltu. Vse to vodi v uničenje logističnih vezi na trgu in lahko ustvari “učinek domin”, ki bo vplival tudi na podjetja vojaško-industrijskega kompleksa, ne samo v Nemčiji.

Pripravil: B. Knific, foto: YouTube