Intervju: dr. Zvonimir Bratun – vojaški geograf; Obdržala nas je gorniška vzdržljivost
V Poljčah je bil na začetku decembra posvet Vojaški gorski geografski prostor Slovenije, eden osrednjih udeležencev je bil dr. Zvonimir Bratun, njegova – nosilna – tema pa je bila Geografski prostor – ključna prvina gorskega bojevanja. Kot je že v uvodu poudaril organizator ter pobudnik posveta, podpolkovnik Miha Kuhar, je vojaški gorski geografski prostor za bojevanje težavno zemljišče, ki omejuje in kanalizira vojaške dejavnosti. S pravilnim razumevanjem predstavlja svojevrstno prednost za enote, ki so ustrezno opremljene, izurjene in ki razumejo kompleksnost gorskega okolja. Več o tem smo se pogovarjali z Zvonimirjem Bratunom, ki je tudi avtor slikovnega in ponazoritvenega gradiva, objavljenega v tem intervjuju.

Aktualni komentar; BLIŽNJI VZHOD, STALNI VIR NAPETOSTI

Združenih narodov in Nemčijo podpisala 14. julija lani. Ko je Mednarodna agencija za atomsko energijo 16. januarja potrdila, da je Iran izpolnil vse zahteve iz tega sporazuma, so Združene države Amerike, Evropska unija in druge države ukinile sankcije proti tej državi. Američani pa so obdržali tisti del sankcij, ki se nanašajo na, kot trdijo v ZDA, iransko podporo terorističnim organizacijam in na iranski vojaški raketni program.
Leto 2016 se je, kar je bilo pričakovano, začelo s hudimi težavami na Bližnjem vzhodu in v njegovi okolici. Žal pričakovano so se nadaljevali boji v Siriji. Po krhkem, večkrat kršenem premirju se je vojna nadaljevala tudi v Jemnu, kar je prav tako bilo bolj ali manj pričakovano. Z vso silo pa je izbruhnil spor med Savdsko Arabijo in Iranom. Islamska republika je bila ves januar v središču pozornosti tudi zaradi popolne uveljavitve sporazuma o njenem jedrskem programu, ki ga je s stalnimi članicami Varnostnega sveta.

Učenje iz izkušenj – 2.; Boj in bojna izkušnja

Z vidika izkustvenega učenja je doktrinarni definiciji boja treba dodati še pogled, ki ga ima na boj vsak udeleženec. Boj je kompleksna dejavnost z izjemno močnim vplivom na fizično, kognitivno in emocionalno ravnanje človeka in z visoko stopnjo tveganja, nepredvidljivosti in negotovosti ter neposredno ogroža življenje vsakega posameznika ne glede, ali se boj izvaja samostojno, v sklopu bitk ali operacij. Doživljanje boja je različno od posameznika do posameznika, s tem pa tudi pogled na boj. Tudi zato se pričevanja udeležencev boja razlikujejo, čeprav so sodelovali v istem boju. Različne pa so tudi njihove izkušnje boja, s katerimi se največkrat seznanimo le v obliki njihovega pričevanja.

Superorožje 19. st.: Evropejci in Američani začetniki, Britanci pa so jih izpopolnili; OKLEPLNI PARNI VLAKI

Vlaki so bili najsodobnejši oborožitveni sistemi v vojnah 19. stoletja, zato so jih načrtovale, izdelovale in uporabljale vse takratne velike sile. Evropejci so najprej spoznali uporabnost vlakov za vojaško rabo – sprva seveda za transport vojakov. Američani so jih tudi že uporabili za boj, medtem ko so Angleži ugotovili, da lahko vladajo imperiju prav z vlaki.

Mati vseh avtomatskih pušk…; Hitler sovražil nacistično jurišno puško

Sturmgewehr 44 (StG-44) je radikalno spremenil konstruktorsko filozofijo osebnega orožja, prav kmalu pa bi se zgodilo, da ga sploh ne bi izdelali … Leta 1944 je tretji rajh potegnil na plano skoraj vsa svoja tehnična in tehnološka čudesa. To je bilo leto, ko naj bi “čudežno orožje” (Wunderwaffe) – kombinacija znanosti in obupa – vzbudilo nacistični Nemčiji še zadnje upe po zavrnitvi prodora zavezniških sil. To so bili balistična raketa srednjega dosega V-2, manevrirna raketa V-1 in reaktivec Me-262 – orožja in oborožitveni sistemi torej, ki jih najpogosteje uvrščajo v tako imenovano “Wunderwaffe” kategorijo.

Ukrajinsko vojaško letalstvo ; Med Natom in OZN

Med obiskom 16. samostojne helikopterske brigade v Brodyju nedaleč od Lvova so avtorji prispevka in fotografij lahko doživeli nekaj pritiskov, ki so jim že nekaj časa podvrženi pripadniki ukrajinskih oboroženih sil. Že vrsto let je njihov prispevek v dejavnostih OZN v Afriki neprecenljiv, v zadnjem obdobju pa je njihova pozornost usmerjena še na vzhod države, kjer izvajajo protiteroristične (protivstajniške) operacije.

Bojevanje v gorah v zimskih razmerah; PREDBOLNIŠNIČNA OSKRBA NA BOJIŠČU POZIMI

Sistem oskrbe poškodovanih na bojišču in njihova evakuacija sta v zadnjih desetletjih skokovito napredovala. Temu področju se pripisuje velik pomen, saj je ravno predbolnišnična oskrba najbolj kritičen del celotnega sistema oskrbe ranjenih. Za transport so običajno pripravljene ekipe za helikoptersko medicinsko evakuacijo, kar močno poveča možnost preživetja poškodovanih. Vendar izkušnje kažejo, da imata predvsem vreme in taktični položaj na bojišču zelo velik vpliv.

Največje bitke 2. svetovne vojne; BITKA ZA BERLIN

Šestnajsti april 1941, 3.00 ponoči. Zadnje kontrole so pokazale, da je vse pripravljeno za začetek najsilovitejše ofenzive v zgodovini vojskovanja: bitko za Berlin. Na relativno majhnem prostoru je bilo koncentriranih 2,5 milijona vojakov, približno 42 tisoč topov in minometov, 3255 „katjuš“, več kot 6300 tankov in približno 7000 letal.

10 mitov o orožju v ZDA; OBAMOV KORAK PRED VOLITVAMI

Ameriški predsednik Barack Obama je na začetku januarja 2016 najavil, da namerava s t. i. izvršilnim ukazom urediti zakonodajo, ki v ZDA ureja posedovanje in uporabo orožja. Slednja je po mnenju mnogih izven ZDA precej liberalna in naj bi posredno vodila k številnim pokolom s strelnim orožjem. Zato želimo razjasniti 10 najpogostejših mitov o ZDA ter njihovi »orožarski« zakonodaji.

PUŠKOMITRALJEZI VELIKE VOJNE; DANSKI MADSEN

Ko sta konstruktor Schouboe in dansko podjetje DRRS leta 1901 predstavila novo »avtomatsko puško«, se večina poznavalcev ni spraševala, kako bo to orožje delovalo, marveč ali bo sploh delovalo. Njegov zapleten in drag mehanizem se nikakor ni vklapljal v pojem preprostosti vojaškega orožja, konservativne vojaške avtoritete pa so bile v dvomih, kako naj ga sploh obravnavajo.