Švica bo ponovno objavila razpis za nakup lovskih letal

PONUDNIK LETAL BO MORAL KUPNINO “ZAPRAVITI” PRI ŠVICARSKIH PODJETJIH

Švicarski Zvezni svet je 8. novembra 2017 formalno dovolil obrambnemu ministrstvu, da objavi razpis za sredstva za zaščito zračnega prostora v skupni vrednosti 8 milijarde evrov, katerega del so nova bojna letala in raketni sistemi.

Poleg novega protiraketnega obrambnega sistema, bo Švica iskala tudi okoli 40 novih bojnih letal, ki bodo v floti Švicarskih letalskih sil zamenjala stare lovce F-5 tiger II. Trenutno je operativnih le še 26 od 53 švicarskih lovcev tiger, ki se jim v naslednjih letih izteče življenjska doba. Švicarske letalske sile pa lahko na preostalih 30 večnamenskih lovcev F/A-18C/D hornet (od tega 5 trenažnih) računajo do leta 2030.

Švicarsko obrambno ministrstvo načrtuje v začetku leta 2018 poslati vabila na razpis letalskim proizvajalcem Airbus (Eurofighter typhoon), Boeing (F/A-18 E/F super hornet), Dassault (rafale), Lockheed Martin (F-35 lightning II) in Saab (JAS-39 gripen E/F). Po morebitnem referendumu načrtujejo odločitev in podpis pogodbe v letu 2020, dobavo novih lovcev pa v letu 2025.

V ponudbi za nove lovce pa bo moral biti vključen tudi izravnalni pogoj, v katerem morajo “tuji dobavitelji nadomestiti 100% vrednosti naročila z oddajo naročil s švicarsko industrijo” (t.i. ”offset” ali protidobave). Takšna naročila so namenjena spodbujanju švicarskega gospodarstva, ustvarjanje novih delovnih mest in omogočajo švicarskim podjetjem, da ostanejo na čelu sodobnih tehnologij, so zapisali na švicarskem obrabnem ministrtvu.

Švicarski Zvezni svet naj bi v prihodnjih letih načrtoval dvig obrambnega proračuna na približno 1,4 % BDP-ja, kar je kar enkrat več od sedanjih 0,7 % BDP-ja.

Švicarji želijo tokrat nakup novih letal vključiti v redne obrambne izdatke, da bi se izognili ponovnemu (neuspešnemu) referendumu o nakupu bojnih letal.

Spomnimo: Švica je maja 2014 izvedla referendum o nakupu 22 švedskih lovcev JAS-39 gripen E za potrebe Švicarskih letalskih sil v vrednosti 3,1 milijarde frankov (3,5 milijarde USD), sredstva pa so želeli pridobiti na račun znižanja izdatkov za druga področja, med drugim tudi na račun izobraževanja. Takrat je proti nakupu glasovalo nekaj manj kot 54 % volivcev.

Pripravil: A. Knific, foto: Military Photos