Gradnja predora pod Beringovo ožino

Rusija je ob robu gospodarskega foruma SPIEF napovedala podpis sporazuma o nadaljevanju projektiranja predora pod Beringovo ožino, vendar za zdaj ni uradne ameriške potrditve, da bi ZDA kot država sodelovale pri projektu.

Po besedah Kirila Dmitrijeva, posebnega predstavnika ruskega predsednika in vodje Ruskega sklada za neposredne naložbe, naj bi projekt povezoval Čukotko in Aljasko ter s tem prometna sistema Evrazije in Severne Amerike. Dmitrijev je dejal, da naj bi bil predor del gospodarskega sodelovanja med Rusijo in Združenimi državami, a so njegove izjave za zdaj predvsem politična napoved ruske strani.

Zamisel o povezavi pod Beringovo ožino ni nova. V različnih oblikah se pojavlja že več kot stoletje, znova pa jo je Moskva javno odprla jeseni 2025. Načrtovani predor bi bil namenjen predvsem železniškemu prometu, njegova dolžina pa bi bila po različnih ocenah okoli 100 kilometrov oziroma nekoliko več, odvisno od trase in spremljajoče infrastrukture.

Ruske ocene omenjajo gradnjo v manj kot osmih letih in strošek približno 8 milijard dolarjev. Te številke so zelo okvirne. Projekt bi moral premagati arktične razmere, permafrost, potresno dejavnost in skoraj popolno pomanjkanje obstoječe prometne infrastrukture na obeh straneh ožine, zato številni strokovnjaki pričakujejo bistveno višje stroške.

Dmitrijev je kot možno izvajalko omenil tudi podjetje The Boring Company Elona Muska, vendar je to za zdaj zgolj predlog. Brez uradnega ameriškega političnega soglasja, jasnega investicijskega modela in izvedljivostnih študij projekt ostaja predvsem diplomatska oziroma simbolna pobuda, ne pa že potrjen infrastrukturni program.

Pripravil: B. Knific, foto: NASA