INTERVJU: BRIGADIR V POKOJU JANEZ KAVAR – ŠTUDIJSKA SKUPINA ZDRUŽENJA VOJAŠKIH GORNIKOV SLOVENIJE
Združenje vojaških gornikov Slovenije (ZVGS), ki je kolektivni član Zveze slovenskih častnikov (ZSČ), s številnimi dejavnostmi aktivno sooblikuje civilno-vojaške odnose tako v domovini kot mednarodnem okolju. Eden od stebrov delovanja je vojaško strokovno področje, s poudarkom na odstiranju zgodovine vojaškega gorništva in smučanja, zato nedavna ustanovitev študijske skupine pomeni novo dodano vrednost. O tem smo se pogovorili s prvim koordinatorjem, nekdanjim predsednikom ZVGS, brigadirjem v pokoju Janezom Kavarjem.

OB 46-LETNICI USTANOVITVE TO
20. 11. 2014 je minilo 46 let od ustanovitve Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Gre za pomemben zgodovinski dogodek, na katerega so slovensko javnost spomnili veterani vojne za Slovenijo. V spomin na omenjeni dogodek je na sedežu Zveze veteranov vojne za Slovenijo potekala tiskovna konferenca, na kateri sta bila poudarjena rojstvo in razvoj Teritorialne obrambe vse do preimenovanja Teritorialne obrambe v Slovensko vojsko.

AZIJSKO-TIHOMORSKA DOGOVARJANJA
Novembra je bila pozornost večine svetovnih medijev na zunanjepolitičnem področju še najbolj uperjena proti dvema velikima srečanjema državnikov azijsko-tihomorskega območja in nazadnje še vrhu skupine G20, ki vključuje še najmočnejše evropske države in Evropsko unijo kot celoto. To ni nič nenavadnega, saj so se na omenjenih dogodkih srečali predsedniki praktično vseh najpomembnejših svetovnih držav. Diplomacija je torej z naslovnic svetovnih časopisov in z najudarnejših terminov elektronskih medijev vsaj začasno izrinila pereče, še vedno nerazrešene krize, kot sta razmah tako imenovane Islamske države, ponovno zaostrovanje v Ukrajini, izbruh ebole. Državniki so obravnavali tudi te teme, še bolj v ospredju pa je bilo gospodarstvo.

OD KVANTITETE K NOVI KVALITETI
Na razvoj minometov in minometnega streliva po drugi svetovni vojni je vplivalo več dejavnikov, med katerimi je pet glavnih. Njihov »kvintet« tvorijo: (1) razvoj minometov, ki so jih konstruktorji – od pehotnih vlečnih in prenosljivih oborožitvenih sistemov (kakršni so se množično uveljavili v drugi svetovni vojni) – vgradili v oklepne kupole in te module nato vgradili kot orožje na različne samovozne in stacionarne platforme – oklepne goseničarje, kolesnike, v bunkerje ter celo na bojne čolne .

Priloga PRVI
Glasilo 1. brigade SV.

M10 in M36
Uporabljale so ju številne države, v spominu so nam ostali tisti, ki so sodelovali tam, kjer se je druga svetovna vojna dobivala ali izgubljala, npr. v Sovjetski zvezi. Nemški sturmgeschützi (StuG) III in IV s številnimi podverzijami (ausfuhrung – ausF.) so že našli mesto v naši reviji, prav tako eden večjih »morilcev« v tej vojni – nemški hetzer, sovjetske sučke (oznaka SU + kaliber topa) pa ga bodo v prihodnosti. Vzpon so doživele predvsem z uvedbo topa kalibra 85 mm, ki je bil dejansko narejen za tank T-34/85, katerega podvozje je bilo tudi uporabljeno za SU-85. Na neskončnih sovjetskih ravninah se je v letih 1941–43 odvijala dejanska 2. svetovna vojna v Evropi, ostalo je bil samo več ali manj krvav približek. In čeprav so bili narejeni kot »lovci na tanke« (v 2. svetovni vojni dejansko nisi potreboval »lovcev«, ker so te tanki sami poiskali in največkrat našli), so se ti »pritlikavci« posebej dobro obnesli v bojih s pehoto – posebej v mestih.

NEZAPISANI SPOMINI VOJAKA PETRA (Z NEKAJ DODATKI ZAPISOVALCA)
Moj stari oče Peter Kutoš, rojen 29. 6. 1886 v Križevcih na Goričkem, je bil vpoklican v avstro-ogrsko armado 8. 5. 1915, in sicer je služil v 11. stotniji 18. domobranskega pehotnega polka v Sopronu. Po nekajtedenskem urjenju je bil 4. 6. 1915 s pohodnim bataljonom poslan na rusko bojišče v Galicijo, kjer je takrat s strani nemških in avstro-ogrskih vojaških enot potekala obsežna in uspešna ofenziva Tarnow–Gorlice. Pripovedoval mi je o izredno hudih naporih, o večdnevnih pohodih s polno bojno opremo, ki je tehtala približno 35 kilogramov, in o kopanju in utrjevanju obrambnih jarkov, običajno brez počitka in ob pičli prehrani. Vojaki so bili skrajno izčrpani in skoraj stalno premočeni bodisi od lastnega potu bodisi od dežja, tako da so se njihove uniforme sčasoma spremenile v cape.

STARI BELGIJSKI REVOLVERJI WARNANT
Sredi 19. stoletja sta brata Warnant ustanovila zasebno orožarsko podjetje L&J Warnant v mestu Hognee v okolici Liegea. Na začetku sta večinoma izdelovala razna športna in lovska orožja, v šestdesetih letih pa se je brat Jean začel ukvarjati z zasnovami revolverskih konstrukcij. Skupaj z angleškim konstruktorjem Michaelom Kaufmannom sta leta 1876 v Belgiji in leta 1878 v Angliji brata s patentno listino zaščitila zanimiv revolverski mehanizem z dvojnim delovanjem sprožilca in izjemno uporaben sistem prekinjanja povezave med sprožilcem in kladivcem (nekaj podobnega že znanemu Abadiejevemu sistemu).