Saga o lovcih F-35 med Ankaro in Washingtonom

STOPNJEVANJE SPORA MED TURČIJO IN ZDA

Odnosi med ZDA in Turčijo so doživeli nov pretres, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump podpisal Nacionalni obrambni avtorizacijski akt (NDAA), dokument pa posebej navaja ustavitev dobave lovcev pete generacije F-35 JSF Turčiji – članici Nato.

Turčija je bila ena prvih Mednarodnih partneric programa Joint Strike Fighter (JSF) pred dvema desetletjema, načrtovala pa je nakup 100 radarsko nevidnih lovcev F-35, od tega jih je 30 že naročila, v sam program pa je že pred časom vložila kar 1,2 milijarde dolarjev.

Dokument se dotika tako pregleda (v 90 dneh) turško-ameriških odnosov, vključno z ameriško uporabo strateško izjemno pomembne turške letalske baze Incirlik, kot ocene tveganja ob dobavi lovcev F-35 Turčiji, pa tudi drugih oborožitvenih sistemov.

Tako bodo ocenili tveganja za ZDA zaradi skupne uporabe oborožitvenih sistemov in platform s Turčijo, kot so po seznamu:

a) raketni sistem zračne obrambe zemlja-zrak MIM-104 patriot;

b) težki transportni helikopterji CH-47 chinook;

c) jurišni helikopterji AH-64 apache;

d) večnamenski helikopterji UH-60 black hawk;

e) večnamenska bojna letala F-16 fighting falcon.

Prvi turški lovec F-35 je bil že dobavljen, Turčija pa naj bi bila med t.i. tretjimi pogodbenimi partnerji za F-35 in naj bi za celoten posel (100 letal) odštela nič manj kot 12 milijard dolarjev. Turški lovec F-35 je še v Arizoni v letalski bazi AFB Luke, kjer se turški piloti usposabljajo za letenje z njim. Prepoved izvoza teh letal v Turčijo bi zagotovo precej porušila dobavno verigo in povzročila motnje.

Vzrok za ta ameriško-turška nesoglasja naj bi bila aretacija duhovnika Andrewa Brunsona v Turčiji, slednji naj bi bil v turški ječi že dve leti. Toda verjetno je ozadje precej drugačno, ZDA na Turčijo namreč že dlje časa pritiskajo zaradi  njenega naročila ruskega raketnega sistema zračne obrambe S-400, ki se mu svojeglavi turški predsednik Erdogan noče odpovedati.

Dokument, ki ga je pred dnevi podpisal Trump, prav tako zahteva študijo o vplivu izključitve Turčije iz programa F-35, opis sodelovanja turške industrije v program; o orodjih in drugih materialnih dobrinah, ki jih ima turška industrija za program; o negativnih vplivih morebitnega izstopa Turčije iz programa na druge mednarodne partnerice; identifikacijo potencialnih alternativnih letalskih in zračno-obrambnih sistemov, ki bi bili lahko dobavljeni Turčiji, vključno s sistemi, ki jih uporabljajo ZDA in druge partnerice v zavezništvu Nato.

Če se bo nekoč tesen stik z ZDA pretrgal, bo slednje Turčijo nedvomno pahnilo v orbito Moskve, še posebej v gospodarskem smislu, kar je zelo zaskrbljujoče za partnerske države Nato.

Pripravil: B. Knific, foto: Lockheed Martin