POMORSKI KRUH IMA SEDEM SKORIJ
Renato Petrič, rojen Ljubljančan, se je v najstniških letih odločil, da bo večino svojega poklicnega časa preživel na morju. Končal je Mornariško vojaško akademijo in od takrat služi domovini v vojaški mornariški uniformi. Ima veliko izkušenj. Sodeloval je pri razvoju pomorske komponente Slovenske vojske in Slovensko vojsko predstavljal v delovnih odborih zavezništva in Evropske unije. Trenutno je obrambni svetovalec v Črni gori, v prihajajočih jesenskih dneh pa se pripravlja na novo nalogo – postal bo upokojenec.

PREUREJANJE SVETA
Vrh Severnoatlantske zveze v Walesu od 4. do 5. septembra je bolj kot srečanje voditeljev njenih članic, ki naj bi razpravljali o problemih in načrtih te vojaško-politične organizacije, minil v senci dveh velikih svetovnih kriz: bojev na vzhodu Ukrajine in vzpona skrajnežev iz tako imenovane Islamske države. Povsem »natovska« tema tega vrha so bila zgolj zimzelena prerekanja glede sredstev, ki jih posamezne države namenjajo za obrambo, širitev Severnoatlantske zveze pa so omenjali zgolj bežno, nekako ob robu.

VELIKE AMBICIJE S PRAZNIMI ŽEPI …
V kratkem času po pridobitvi svoje popolne neodvisnosti 5. junija 2006 je Republika Srbija (Република Србија) začela temeljite vojaške reforme, namenjene preoblikovanju nacionalne oborožene sile v sodobno in stroškovno učinkovito, po Natovem zgledu strukturirano vojaško moč. Sicer manjšo po velikosti, vendar hkrati povsem profesionalno, sodobno, mobilno in sposobna za izvajanje njenih treh primarnih misij: obrambo države pred zunanjimi oboroženimi grožnjami; sodelovanje pri izgradnji in vzdrževanju miru v regiji in v svetu in podporo civilnim institucijam in prebivalstvu ob naravnih in drugih nesrečah. Proces posthladnovojnega zmanjševanja strukture Vojske Srbije (Војска Србије – ВС) je narekoval ustanovitev popolnoma nove formacije, ki so jo dosegli s procesom združevanja in z razpustitvijo različnih obstoječih enot, skupaj s precejšnjim zmanjšanjem števila pripadnikov in vzporedno z množičnim odpisom ogromnih količin neperspektivnih orožij in vojaške opreme.

»SLOVENSKA VOJSKA TUDI V MIRU DELA, TRDO GARA IN SE PRIPRAVLJA ZA TO, DA BO, KO BO OZIROMA ČE BO TO POTREBNO, POSKRBELA ZA VARNOST LJUDI« Po analizi letošnje osrednje vaje Slovenske vojske Takojšen odgovor 2014 (Immediate Response – IR14) s široko mednarodno zasedbo lahko rečemo, da se je ponovno izkazal pomen vojaškega usposabljanja. Še toliko večji z vključujočimi nalogami vojske s področja zaščite, reševanja in pomoči ter uporabe sodobne računalniško-informacijske tehnologije iz simulacijskih centrov. Del na vaji zastavljenih ciljev je bil preizkušen oziroma uporabljen že nekaj dni po sami vaji, pri odpravljanju posledic septembrskih poplav širom Slovenije.

REX ZERO 1 NA TRGU
O slovenski, Arexovi, pištoli zero ni bilo slišati že od konca lanskega leta, ko smo s strelci iz klubov za praktično streljanje IPSC in drugi uporabniki – predvsem profesionalni – kratkocevnega strelnega orožja preizkusili predserijske modele zero 1. Takrat je padlo nekaj očitkov predvsem na ročaj, ki ni dobro »legel« v roko strelcev, predvsem pa strelk. Od takrat je bilo postorjenega v Arexu še marsikaj. Vodja projekta, Gregor Kralj, je od tedaj uvedel marsikatero novost in odpravil domala vse porodne zaplete. In … Arexov zero 1 bo v tem mesecu na (našem) trgu!

ŠIROKA PALETA KOLESNIKOV
V prvem desetletju 21. stoletja je kitajska vojaška industrija naredila ogromen korak v samostojnem razvoju in proizvodnji lahkih kolesnih oklepnih vozil s pogoni 4×4, 6×6 in 8×8, pa tudi v plovbi po vodi (amfibije). Novi modeli kitajskih oklepnih kolesnih vozil so že med najsodobnejšimi vozili te kategorije v svetu.

AH-1 COBRA – TZEFA SE POSLAVLJA …
Pred meseci so Izraelske letalske sile (IAF) »upokojile« (demobilizirale) svoje leteče oborožene ploščadi – helikopterje AH-1 cobra (OrBat), kot vzrok pa so navedli krčenje obrambnega proračuna. Bellove kobre so prišle v Izraelske letalske sile kot odgovor na posledice yomkippurske vojne – množične uporabe oklepa. IAF tako ostajajo brez svojih častitljivih in najstarejših oborožitvenih sistemov.

BUK, TOR IN TUNGUSKA
Sistemi sicer sodijo v drugo generacijo samovoznih sistemov (SAM), zato manjka poslednji dosežek pancir, pa tudi skozi buka se bomo bolj sprehodili, ker je tematika izjemno obsežna. Omenjeni sistemi protizračne obrambe (PO) so bili vsi načrtovani in izdelani po letu 1960, ko je bilo skupinsko testiranje z mobilno vojsko še v povojih, danes pa je to (nepogrešljiv) sestavni del zemeljske vojske.

RUSKA NESLIŠNA OROŽJA
Prvi doslej znani poskusi konstruiranja tihih oz. neslišnih kratkocevnih orožij so bili v Rusiji (Sovjetski zvezi) opravljeni že med dvema svetovnima vojnama na zahtevo ministrstva za notranje zadeve in tajne politične policije Čeke (rus. чрезвычайная комиссия по борьбе с контрреволюцией), prav tako pa tudi vojaške obveščevalne službe. Čeprav so se v teh organizacijah ukvarjali z različnimi nalogami in so orožja uporabljali proti različnim ciljem, je bil skupni imenovalec njihove zahteve identičen, in sicer: iskanje novega kratkocevnega orožja, ki bi (agentom, vohunom, likvidatorjem nasprotnikov in drugim uporabnikom) omogočalo uporabo v kritičnih situacijah, ne da bi jih kompromitiralo s pokom, z dimom ter bliskom na ustju cevi; s tem se je uporabnikom želelo zmanjšati tveganje, da bi bili odkriti, in se jim obenem želelo omogočiti čas za njihov varen umik (oz. pobeg s kraja dogodka).