SPECIALNA BRIGADA MORIS

Na začetku oktobra 1990 je načelnik Manevrske strukture narodne zaščite Tone Krkovič predal strukturo MSNZ pod okrilje reorganizirane Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Krkovič je takoj dobil novo nalogo, saj je postal poveljnik Zaščitne brigade TO. Profesionalni sestav brigade se je imenoval 30. razvojna skupina, ki je takrat imela 14 profesionalnih pripadnikov. Kmalu pa so se jim pridružili še nekateri profesionalni pripadniki TO iz drugih enot. Enota je dobila nalogo, da pripravi program za usposabljanje pripadnikov vojne sestave Zaščitne brigade TO. Poleg tega je morala zagotoviti nastanitev, prehrano, oborožitev, strelivo in opremo za pripadnike TO, ki so vsak teden prihajali na usposabljanje, ki je potekalo v dveh delih. Prvi teden so se pripadniki TO usposabljali v vojaških veščinah na Medvednjaku in na koncu so imeli še streljanje z osebno oborožitvijo.

NIMAMO TANKOV, A JIH LAHKO USTAVIMO, NIMAMO NADZVOČNIH LETAL, A SE JIM LAHKO POSTAVIMO PO ROBU!

Teritorialna obramba je stara dvaindvajset let. V teh letih smo temeljito spoznali, preverili in utrdili razloge za njen nastanek in obstoj, dvaindvajset let smo v njej urili in poveljevali v slovenskem jeziku. Če kdaj, potem nam je danes jasno, da teritorialno obrambo še vedno potrebujemo. Zato nismo mogli in ne smeli dovoliti, da bi jo kdorkoli mimo naše volje reorganiziral, si jo podrejal ali jo uporabljal.
(Iz govora predsednika Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije Lojzeta Peterleta na prvem postroju Specialne brigade MORiS, Kočevska Reka, 17. december 1990)

BRIGADIR ANTON KRKOVIČ: SEM RIBA DEROČIH VODA

Specialna brigada MORiS praznuje svojo tretjo obletnico nastanka. Kakor se ob obletnicah spodobi, se poleg čestitk radi ozremo nazaj in obudimo spomine na začetek. Oseba, ki je med najbolj zaslužnimi za vse, kar se je v zvezi z MORiS-om dogajalo in se še dogaja, je prav gotovo njen poveljnik.

Poveljujoči Prve specialne brigade slovenske vojske je brigadir Anton Krkovič. Sprejel nas je v svoji pisarni, ki nas je v hipu objela s svojo simboliko. Vse, kar je moč videti, ima svoj zakaj, pa naj bo to risov mladiček, ki je simbol MORiS-a, sablja brigadirja Krkoviča, s katero je poveljeval Častni četi, slika, ki jo je nek paraplegik narisal z usti in s tem dokazal, da se ne smeš nikoli vdati v usodo, uokvirjeni himni in še marsičemu. Brigadir Anton Krkovič daje vtis poslovnega moža, ki ve, kaj hoče. Doslej je dokazal, da v tem tudi uspeva. In ravno n je tisti, ki je dal elitni noti slovenske vojske organizacijsko podobo in novo ime, zanj bi upravičeno lahko zapisali: MORiS, to sem jaz.

Ponatis intervjuja z brigadirjem Antonom Krkovičem, objavljenem v Slovenski vojski št.31/ 17. december 1993 in posebni prilogi ob 15. obletnici priprav na zavarovanje plebiscitarne odločitve in prve javne predstavitve MORiS (avtorica Nada Šuštaršič)

10. BATALJON ZA MEDNARODNO SODELOVANJE
Začetki 10. motoriziranega bataljona segajo v leto 1996, ko je bila 27. maja podpisana odredba o imenovanju skupine častnikov, ki so začeli oblikovati novo enoto. V tej skupini so bili Josip Bostič, Peter Zakrajšek in Miha Škerbinc.

LETO USTANOVITVE

Prva brigada Slovenske vojske je bila ustanovljena leta 1998, skladno z načrtom preoblikovanja Slovenske vojske. Minister za obrambo je 18. decembra 1997 odobril organizacijsko-formacijsko strukturo Slovenske vojske, ki naj bi bila uveljavljena 28. aprila 1998. Načrt preoblikovanja je potekal pod oznako KOKON I. Načelnik Generalštaba generalpodpolkovnik Albin Gutman je 9. marca 1998 izdal Ukaz za izvedbo nalog 0-faze/ničte faze preoblikovanja Slovenske vojske.

VEČ KOT 2000

Kot je ob koncu leta ugotovil poveljnik polkovnik Anton Tunja, je 1. brigada leta 2006 skladno z možnostmi in razpoložljivimi sredstvi uresničila vse temeljne naloge iz letnega načrta dela. Opravljena so bila vsa usposabljanja in uvedena nova sredstva v operativno uporabo. V tujino je odšlo sedem kontingentov, priprave na odhode pa so pomembno vplivale na motivacijo pripadnikov brigade.

PRVI V PRVI: POVELJNIK – BRIGADIR ROMAN URBANĆ: ČAS ZA RAZMISLEK O PRVI!

Znašli smo se v svetu, polnem nasprotij, med mirom in vojno, med bogastvom in revščino. V globalnem svetu, kjer so krize, vojne, hibridne grožnje, organizirani kriminal, migracije, okoljske spremembe vsakdanjik, ki ga živimo. Takšno dogajanje zahteva trezen razmislek o naši nadaljnji poti, razmislek posameznega državljana, Slovenske vojske, kakor tudi Slovenije kot države. Ali smo pripravljeni na izzive ogrožanja varnosti sodobnega sveta? Ali bo Slovenska vojska tista, ki bo priskočila na pomoč, ko bodo drugi elementi nacionalnovarnostnega sistema izčrpani? Ali bo legitimno in legalno lahko sodelovala že poprej? V zadnjih petih letih je bilo zaznati povečanje kritik medijev in družbe na račun vojske. Posledično je to pomenilo, da se vojski zmanjšuje družbena sprejemljivost. To se kaže tudi v dejstvu, da se je bistveno zmanjšala priljubljenost vojaške službe, da smo bili zaradi tega prisiljeni prilagoditi se bolj »uradniško-civilnemu« vedenju, vedno bolj pa se, zaradi tega, izgublja tudi institucionalna identiteta. Dodatno se pojavljajo dvomi o vojski kot pomembnemu dejavniku v nacionalnovarnostnem sistemu.