MAKS-2026 odpovedan, prelaganje se nadaljuje…

Ruski letalski salon ni izvedljiv

Letalski salon MAKS-2026 je bil ponovno odpovedan oziroma preložen, kar potrjuje nadaljevanje negotovosti okoli najpomembnejše ruske letalsko-vesoljske prireditve. Odločitev ni presenetljiva, saj se je dogodek po letu 2021 že večkrat premaknil, varnostne, politične in industrijske razmere pa se niso izboljšale.

Ko je ruska vlada leta 2025 predvidela izvedbo MAKS-a v letih 2026 in 2027, je bilo že jasno, da bo izvedba zahtevna. MAKS ni bil organiziran v polni obliki od leta 2021, ko ga je omejila pandemija. Prireditev leta 2023 je bila odpovedana, za leto 2024 prestavljena v spletno obliko, nato pa so sledile nove preložitve. Takšen niz odločitev kaže, da ne gre več samo za koledarsko vprašanje, temveč za širšo krizo razstavnega, izvozne in predstavitvene vloge dogodka.

Predvidena selitev posameznih prireditev iz Žukovskega v druga prizorišča, med njimi v Kazan oziroma Gelendžik za hidroletalski salon, ne rešuje osnovnih težav. Kazan ima močno letalsko-industrijsko tradicijo in je povezan s Tupoljevim programom, vendar tudi tam ni mogoče izključiti varnostnih tveganj. Gelendžik je zaradi turistične sezone in geografske lege logistično manj primeren za veliko strokovno in javno prireditev.

MAKS je bil dolgo ena največjih letalskih razstav v vzhodni Evropi. Združeval je vojaško, civilno in vesoljsko industrijo, privabljal tuje proizvajalce, letalske skupine, delegacije in množično občinstvo. V najboljših letih je bil hkrati razstavni prostor, letalski miting, izvozna platforma in simbol ruskih letalsko-vesoljskih ambicij.

Prvi salon MAKS leta 1993 je bil prelomen. Med glavnimi vojaškimi poudarki sta bila Su-35 in Ka-50, v civilnem delu pa tovorna različica Tu-204, Il-96M in An-74T. Že ta zasedba je bila dovolj, da se je prireditev uveljavila kot resen mednarodni dogodek.

Na MAKS-1995 je bilo predstavljenih približno 150 letal. Javnost je videla Il-76MF z motorji PS-90A, potniški Tu-334, večnamenski helikopter Ka-62 in lahki večnamenski helikopter Ka-226. MAKS-1997 si je zapomnil prvo predstavitev letečega laboratorija Raduga D2 na osnovi rakete H-22 in prototip manevrirne rakete H-90, helikopterski del pa je dopolnil prototip ultralahkega helikopterja Aktai.

Vrhunec MAKS-1999 je bil eksperimentalni lovec S-37 Berkut s krilom z negativno puščico. Letalo je pritegnilo veliko strokovne in javne pozornosti, pozneje pa ostalo predvsem tehnološki demonstrator. Na MAKS-2001 je sodelovalo 537 podjetij iz 34 držav, Berkut pa se je že pojavljal z oznako Su-47.

MAKS-2003 ni prinesel veliko novih ruskih programov, je pa pokazal močno mednarodno udeležbo. Na ogled je bilo več kot 60 tujih letalskih eksponatov, v letalskem programu pa so poleg ruskih skupin nastopile tudi Patrouille de France in Frecce Tricolori. To je potrjevalo vlogo MAKS-a kot povezovalne prireditve med rusko industrijo in tujimi partnerji.

MAKS-2005 je prinesel nekaj novosti, vendar so nekatere ostale na ravni maket ali omejenih demonstracij. An-148 ni postal prelomnica, vesoljsko plovilo Clipper je ostalo pri modelu, med bolj konkretnimi programi pa je bil helikopter Ansat-2RC, izvidniško-označevalna različica lahkega helikopterja Ansat.

Na MAKS-2007 so bili med pomembnejšimi poudarki sistem zračne obrambe S-400, potniško letalo Suhoj Superjet 100 in lovski bombnik Su-34. Leta 2009 je prireditev zaznamovala tudi nesreča med pripravami, v kateri je umrl Igor Tkačenko, poveljnik akrobatske skupine Ruski vitezi.

Jubilejni MAKS-2011 je znova dosegel veliko udeležbo: sodelovalo je 842 podjetij, med njimi 220 tujih iz 40 držav. Glavni tehnološki poudarek je bil ruski lovec pete generacije T-50, poznejši Su-57. MAKS-2013 je predstavil Jak-130, letalo za opazovalne polete Tu-214ON in helikopter Mi-171A2.

MAKS-2015 je bil povezan s programom Superjet 100, sodeloval pa je tudi Airbus A350. Leta 2017 so bili med pomembnejšimi eksponati MiG-35, potniško letalo MS-21 in prototip helikopterja Mi-171A2. MAKS-2019 je še vedno zbral 827 udeležencev iz 33 držav, vključno z 184 tujimi podjetji. Predstavljeni so bili CR929, MS-21-300, Mi-38 in Su-57.

MAKS-2021 je potekal v omejenih pandemičnih razmerah. V šestih dneh ga je obiskalo približno 135.000 ljudi, med premierami pa so bili prototip Su-75, MS-21-310 z ruskimi motorji PD-14 in maketa težkega bojnega brezpilotnega letalnika S-70 Ohotnik. Po tem se je zgodovina MAKS-a kot velike fizične prireditve vsaj začasno ustavila.

Vprašanje smisla takšnih prireditev je danes drugačno kot pred desetletjem. Letalski saloni so namenjeni predstavitvi novih programov, sklepanju pogodb, izvozu, politični signalizaciji in stiku med industrijo ter uporabniki. Če ni novih izdelkov, če so tuji partnerji odsotni in če je varnostno tveganje veliko, prireditev izgubi velik del svoje funkcije.

Po letu 2022 je udeležba zahodnih proizvajalcev na ruskih prireditvah praktično izključena. Boeing, Airbus in številni dobavitelji ne morejo nastopati v enakem obsegu kot pred sankcijami. Ruska civilna letalska industrija se hkrati spopada z nadomeščanjem uvoženih komponent, certificiranjem domačih motorjev in avionike ter zamudami pri programih SSJ-New oziroma SJ-100, MS-21, Il-114-300 in drugih projektih.

Vojaški del ruske industrije ima več izdelkov, ki jih lahko pokaže, vendar ima za pogodbene in strokovne namene na voljo tudi druge razstave in zaprte predstavitve. MAKS je bil posebnost predvsem zato, ker je združeval vojaško, civilno in vesoljsko komponento. Prav civilni in vesoljski del sta danes najbolj obremenjena z industrijskimi, tehnološkimi in sankcijskimi omejitvami.

Ključno vprašanje ni le, ali bo MAKS izveden leta 2027, temveč v kakšni vsebinski obliki bi lahko sploh potekal. Če prireditev temelji predvsem na maketah, posodobljenih različicah starejših programov in virtualnih predstavitvah, ne more imeti enake teže kot nekdanji salon, na katerem so debitirali novi prototipi in nastopali veliki tuji proizvajalci.

Rostec in povezana podjetja sicer še naprej izpolnjujejo pomemben del državnih obrambnih naročil, toda množična proizvodnja civilnih letal z domačimi komponentami ostaja zahtevna. Vesoljski sektor se sooča s podobnim problemom: velik del operativne zmogljivosti temelji na dediščini sovjetskih in zgodnjeruskih programov, novi koncepti pa se pogosto pojavljajo kot makete, načrti ali dolgoročne razvojne napovedi.

Varnostni vidik ostaja pomemben. V državi, kjer potekajo napadi z brezpilotnimi letalniki na vojaške, energetske in industrijske objekte, je velika mednarodna letalska prireditev zahtevna z vidika varovanja obiskovalcev, statičnih eksponatov in letalskega programa. Tudi če je mogoče zaščititi samo prizorišče, ostajajo tveganja za promet, logistiko in širše območje.

Drugi, dolgoročno morda še pomembnejši problem je vsebinska ponudba. MAKS je bil zasnovan kot dokaz, da ima država v letalski in vesoljski industriji kaj pokazati. Danes bi morala Rusija na takšni prireditvi dokazati tehnološko suverenost v kovini, elektroniki, motorjih, avioniki in serijski proizvodnji, ne samo v predstavitvah in animacijah.

Pri civilnem letalstvu je to posebej občutljivo. Ruski letalski prevozniki še vedno uporabljajo številna zahodna letala, vzdrževanje in oskrba z rezervnimi deli pa sta zaradi sankcij otežena. Domači programi, ki naj bi nadomestili uvožene tipe, napredujejo počasneje od političnih napovedi. V takšnih razmerah je velika mednarodna razstava lahko prej opomin na omejitve kot dokaz preboja.

MAKS je bil v najboljših letih kakovostno organiziran letalski salon, ki je združeval strokovni del, razstavne programe in atraktiven letalski program. Njegova vrednost ni bila samo v nastopih akrobatskih skupin, temveč v tem, da je omogočal neposredno predstavitev novih letal, helikopterjev, motorjev, raketnih sistemov in vesoljskih projektov.

Danes lahko akrobatski program poteka tudi ob drugih priložnostih, denimo ob dnevu letalstva. Za mednarodni salon pa so potrebni novi programi, tuji partnerji, kupci, varnost in verodostojna industrijska perspektiva. Če teh pogojev ni, preložitev MAKS-a ni le organizacijska odločitev, temveč kazalnik stanja ruske letalsko-vesoljske industrije.

Virtualni projekti, kakršen je eMAKS, lahko ohranjajo promocijsko prisotnost in ponujajo digitalno predstavitev domačega letalstva, ne morejo pa nadomestiti fizičnega salona, na katerem letalo leti, motor deluje, kabino si ogleda kupec, vzdrževalec pa lahko oceni dejansko izvedbo. Zato je zadnja odpoved MAKS-2026 predvsem znak, da se je nekdanja razstavna platforma znašla med varnostnimi omejitvami, industrijskimi zaostanki in politično izolacijo.

Pripravil: B. Knific, foto: MAKS, uradna spletna stran