Mnenja

1. 

   Urednik (preverjena stranka) – 29/10/2013

   Vojna 1914 – 1918 ne pripada nikomur, ne zgodovinarjem, ne vojakom, morda le spominu, ki ga spreminjamo, obračamo, poskušamo vpredalčiti, mu nadeti številne oznake, kot so intimen, kolektivni, zgodovinski, ipd., ne da bi se zavedali, da delamo silo tistim, ki tega spomina niso mogli gojiti v nobeni od naštetih izraznosti, ker morda niso preživeli ali ga preprosto niso želeli več podoživljati. Toda vest, ukaželjnost, dolžnost, dolg, vendarle od nas terjajo, da se spominjamo, da pokažemo in raziščemo razsežnosti nekega procesa, toliko bolj, če je spomin nanj dolga desetletja taval v senci nekega drugega, mnogim morda celo bolj tujega spomina.
   …. Pričujoče »Vojne fotografije 1914 – 1918« dokazujejo, da fotografija ni zgolj dobrodošel okras knjigam, temveč da so izjemen pričevalec časa, dogodkov, procesov, njihovih posledic, da nas vpeljejo v svet, ki ga ne poznamo, nam razodenejo izraze obrazov, ki so živeli vojno morijo, ki so bili v njej ujeti, lačni, se morda celo veselili, si trebili uši, čistili čevlje, čakali na menažo, pisali pisma, žalovali za mrtvimi sodrugi, se podajali v boje, katerih izid je bil vedno negotov, iz katerih vrnitev je bila pobožna in prepogosto neizpolnjena želja vsakega vojaka….
   ….Knjiga »Vojne fotografije 1914« je izšla v knjižni zbirki »Slovenska vojaška zgodovina«, ki jo izdaja Vojaški muzej slovenske vojske ter s tem odpira možnost sistematičnega raziskovanja (v okviru Ciljnih raziskovalnih projektov) in objavljanja del o slovenski vojaški zgodovini. Toda z izidom knjige Marka Štepca je slovenskemu zgodovinopisju postavljen nov standard, ki dokazuje, kako široka, pestra in raznovrstna je paleta virov, s katerimi lahko odstremo tančice preteklih dogodkov.
   Doc. dr. Petra Svoljšak, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU