Preigravanja o usodi “ruskih” amfibijsko-desantnih ladij razreda mistral

by Urednik

VSE VEČ MOŽNIH KANDIDATOV ZA NAKUP “RUSKIH” LADIJ RAZREDA MISTRAL

Glede usode dobave amfibijsko-desantnih ladij razreda mistral, ki bi jih Francija po pogodbi morala dobaviti Rusiji, prvo po imenu Vladisvostok že sredi novembra 2014, drugo imenovano Sevastopol pa v letu 2015, še vedno ni veliko znanega. Francoske oblasti so zavrnile dobavo dokler se krizne razmere v Ukrajini ne umirijo, pravniki pa že oznanjajo, da bo morala Francija plačati Rusiji odškodnino v vrednosti 3,7 milijarde USD, kar je več kot dvakratna vrednost pogodbe – 1, 7 milijarde USD. Sedaj se pojavljajo opcije, da ladji kupi zveza Nato, Evropska unija in celo Kanada.

V avgustu leta 2008 so ruski tanki prečkali svoje južne meje in se vmešali v spopade v Gruziji, kjer je Gruzijska vojska želela prevzeti nadzor nad avtonomnima gruzijskima pokrajinami Južno Osetijo in Abhazijo. Slabo opremljena Gruzijska vojska ni bila kos dobro oboroženi Ruski vojski  in separatistom, spopadi pa so se začeli širiti tudi na nesporno gruzijsko ozemlje. Po le desetih dneh spopadov so ob posredovanju zveze Nato in Evropske unije sklenili premirje, Južna Osetija in Abhazija pa postali samostojni državi. Zaenkrat ju je priznalo le 6 držav, medtem ko ju Evropska unija, OSCE, NATO, Združeni narodi in večina držav v svetu priznava kot integralni del ozemlja države Gruzije.

V resnici so le dve leti po tem, ko je Rusija slavila “kratko in zmagovito vojno” v Gruziji, je francoski obrambno podjetje DCNS srečno napovedalo podpis 1,7 milijarde USD vredno pogodbo za prodajo dveh amfibijsko-desantnih ladij razreda mistral Ruski mornarici.  Par 16.500-tonskih amfibijsko-bojnih ladij in hkrati nosilk helikopterjev, na krovu katerih je prostora za do 40 tankov in 900 vojakov pehote, kakor tudi 16 bojnih helikopterjev, lahko v teoriji ponudi Ruski vojski neprimerljivo sposobnost ogrožanja bližnjih obalnih narodov. Francija pa se je odločila za prodajo teh dveh ladij Rusiji po tem, ko se je ta s svojo vojsko že vmešala v spopade v suvereni republiki.

Dobava prve ladje razreda mistral, poimenovane Vladivostok, je bila načrtovana za 14. november 2014, skupine ruskih mornarjev pa se že nekaj mesec usposabljajo na njej in zaenkrat še ostajajo v Franciji. Drugo ladjo, poimenovano Sevastopol, naj bi Ruska mornarica dobila v letu 2015. Francoski predsednik Francois Hollande je v novembru nato “preložil” dobavo nosilk helikopterjev vse dokler to ne bodo dopuščale v vzhodni Ukrajini. Odločitev je bila sprejeta tudi na prigovarjanje ZDA in nekaterih članic zveze Nato (predvsem Nemčije), v njej pa se skriva misel, da Rusiji ne dobavijo oborožitvenega sistema, ki bi ga lahko uporabila za napad na svojo sosedo – Ukrajino.

Preložitev dobave pa predstavlja problem za DCNS, enega največjih francoskih obrambnih podjetij. Po navedbah ruske tiskovne agencije ITAR-TASS naj bi namreč Rusija lahko tožila Francijo zaradi kršitve pogodbe, če ne dostavi obeh vojaških ladij razreda mistral (skupaj z štirimi desantnimi čolni CTM NG), in zahtevala nič manj kot 3,7 milijarde USD odškodnine. In tudi če se odvetniki motijo, bo DCNS še vedno izgubila 1,7 milijarde USD vredno kupnino. Po nekaterih podatkih pa bi to lahko pomenilo tudi konec za francosko vojaško ladjarstvo.

Ruske oblasti pa so že večkrat poudarile, da je kar tretjina sestavnih delov obeh ladij narejena v Rusiji in da je njihova last, tako da Francija ne more brez njihove odobritve uporabljati ali prodajati ladij Vladivostok ter Sevastopol.

Večkrat se je namreč že omenila možnost, da bi Franciji z nakupom obeh ladij razreda mistral lahko pomagala zveza Nato, ki ima dober argument tudi v tem, da nobena država v Evropi letos ni porabila 2% sredstev BDP-ja za obrambne namene, kot je dogovorjeno. Iz tega izhaja tudi možnost, da ladji kupi Evropska unija (UN), ki bi ju uporabljala za vojaška posredovanja svojih članic po svetu.

V zadnjem času pa sta se pojavili še dve novi možnosti. V prvi bi nosilki helikopterjev kupila Ameriška mornarica, ki bi ju lahko uporabljala tudi kot mini-letalonosilko, lahko tudi za nova brezpilotna palubna letala. Druga možnost pa je, da bi Kanada del 5-ih milijard USD za modernizacijo in razširitev mornarice namenila prav nakupu amfibijsko-desantnih ladij razreda mistral. Kanadski analitiki v tem vidijo dobro rešitev, saj ne bi bilo potrebno zamenjati napisov na kontrolnih ploščah (del Kanadčanov govori francosko).

Po drugi strani pa bi bil kanadski nakup francoskih ladij slaba novica za ameriška obrambna podjetja kot so General Dynamics, Seaspan in Lockheed Martin, ki si veliko obetajo od prenove Kanadske mornarice. Kljub kar 5-im milijardam vrednem kanadskem projektu bodo ta podjetja stežka delila dobiček, pojavlja pa se strah, da bi bili Kanadčani tako zadovoljni z ladjami razreda mistral, da bi naročili še dodatne.

Pripravil: A. Knific, foto: Military Photos

SORODNE NOVICE:

Francija je Rusiji preložila dobavo ladje razreda mistral

Francoski predsednik Francois Hollande je preložil dobavo prve amfibijsko-desantne vojaške ladje razreda mistral Ruski mornarici zaradi razmer v Ukrajini.

Rogozin: Rusija “zmore” tudi brez francoskih ladij razreda mistral

Podpredsednik ruske vlade Dmitrij Rogozin je dejal, da Rusija “zmore” tudi brez dveh francoskih amfibijsko-desantnih ladij razreda mistral, Rusija pa si lasti tudi krmni del ladij.

Povezani članki