Nordijski pakt za zračno obrambo združuje sile več sto lovskih letal

ZDRUŽEVANJE FINSKIH, NORVEŠKIH, ŠVEDSKIH IN DANSKIH LETALSKIH SIL PRED RUSKO GROŽNJO

Da bi se bolje spopadle z grožnjami Rusije, so države Danska, Finska, Norveška in Švedska ustvarile enotno nordijsko zavezništvo za zračno obrambo in združile vire svojih letalskih sil. Skupaj imajo te države več kot 300 bojnih letal ter letal in helikopterjev za usposabljanje, transport in nadzor.

Te štiri države so pred dnevi sporočile, da so podpisale prvo namero nordijskih vojaških letalskih poveljnikov med srečanjem v letalski bazi Ramstein v Nemčiji.

»Izjava o nameri krepi nordijsko sodelovanje in utira pot za nadaljnjo krepitev nordijskih zračnih sil,« so štiri države v skupni izjavi.

»Končni cilj je, da bi lahko nemoteno delovali skupaj kot ena sila z razvojem nordijskega koncepta za skupne zračne operacije, ki temelji na že znani Natovi metodologiji.«

Da bi dosegli ta cilj, ta namen usmerja razvoj “koncepta nordijskega bolejavnje za skupne tzračne operacije”, ki sledi štirim prizadevanjem:

• integrirano poveljevanje in nadzor, operativno načrtovanje in izvajanje,
• prilagodljivo in vzdržljivo razporeditev letalskih in zračnoobrambnih sil,
• skupni nadzor zračnega prostora in
• skupna izobraževanja, usposabljanja in vaje.

Javno objavljeni načrt ne določa konkretnih časovnih rokov za dosego katerega od ciljev, vendar pa ločeni dokument, ki je bil objavljen skupaj, ponuja pregled.

»Srednjeročno se bodo prizadevanja vrtela okoli priprav, izvajanja in ocenjevanja nordijskega odziva 24 z letalskega vidika, s poudarkom na razvojnih korakih nordijskega digitalnega in delno porazdeljenega [zračnega operacijskega centra] AOC,« navaja skupni dokument, »Na obzorju so določene in vzpostavljene dolgoročne trajne rešitve za izpolnitev tega cilja.«

Čeprav noben od dokumentov ne omenja Rusije, je premik k integraciji letalskih-zračnoobrambnih sil sprožila invazija Moskve na Ukrajino, je za Reuters povedal generalmajor Jan Dam, poveljnik danskih letalskih sil.  

»Našo združeno floto lahko primerjamo z veliko evropsko državo,« je izjavil Dam.

Norveška ima vsaj 52 lovcev F-35 lightning II Joint Strike Fighter, navaja Jane’s , Norveške kraljeve letalske sile pa so  tem so sporočile, da postopoma opuščajo floto bojnih letal 4. generacije F-16.

Finska ima naročenih 62 večnamenskih bojnih letal F/A-18C/D in 64 lovcev 5. generacije F-35, poroča Reuters.

Finski obrambni minister Antti Kaikkonen je v pred dnevi izrazil nasprotovanje zahtevi Ukrajine za del flote finskih bojnih letal hornet. »Moje mnenje kot finskega obrambnega ministra je, da te hornete potrebujemo za zaščito lastne države,« je povedal Kaikkonen na tiskovni konferenci v Helsinkih, poroča Reuters. »Negativno gledam na idejo, da bi jih podarili v naslednjih nekaj letih.«

Danska ima naročenih 58 bojnih letal 4. generacije F-16 in 27 bojnih letal 5. generacije F-35, navaja Reuters .

Švedska ima približno 70 reaktivnih bojnih letal domače izdelave  (resda z licenčnimi ameriškimi motorji) JAS-39C/D gripen  in bo v prihodnjih letih prešla na izboljšane večnamenske lovce gripen E 4++ generacije.

Kako hitro bo ta letalski obrambni nordijski pakt zaživel in kako bo deloval, bomo še videli. In medtem ko so se vse štiri države strinjale, da bodo delovale v okviru Nata, morata Finska in Švedska še pridobiti članstvo v tej obrambni organizaciji. Očitno pa je ta pakt interesu tudi ZDA in Nata.

Na splošno bi lahko bil ta prelomni sporazum koristen za vse vpletene, ko gre za odvračanje in po potrebi boj proti ruski agresiji.  Z združevanjem sil lahko naloge zračne obrambe, pa tudi zračni nadzor na splošno, postanejo učinkovitejši in močnejši, medtem ko so lahko vojni načrti veliko bolj prilagodljivi in ​​nepredvidljivi.

Pripravil: B. Knific, foto: Švedske, Finske, Norveške in Danske letalske sile