Iranski superkavitacijski torpedo hut

VISOKA HITROST, KRATEK DOSEG IN VPRAŠANJE GLEDE REALNE UPORABNOSTI

V kontekstu zaostrovanj okoli Hormuške ožine so se pojavile informacije, da bi Iran poleg raketnih napadov in miniranja območja lahko uporabil tudi orožje, izstreljeno s podmornic – torpedov.

Namestnik poveljnika Korpusa islamske revolucionarne garde, general Ali Fadavi, je 11. marca 2026 omenil novo »raketo«, ki jo izstrelijo pod vod in doseže hitrost približno 100 m/s, kar ustreza približno 360 km/h. Čeprav ni navedel imena sistema, opis ustreza iranskemu superkavitacijskemu torpedu oziroma podvodni raketi hut (iransko kit – tudi hoot), razvitem po vzoru sovjetsko‑ruskega VA‑111 škval.

Hut uporablja načelo superkavitacije: diskasta naprava na nosu ustvarja plinsko “votlino”, ki obdaja telo izstrelka in drastično zmanjša hidrodinamični upor. Posledica je zelo kratek čas do cilja, na največjem dometu približno 1 do 1,5 minute, kar napadenemu plovilu pušča malo časa za odziv. Po podatkih, ki krožijo v odprtih virih, je sistem kalibra 533 mm in je združljiv s standardnimi torpednimi cevmi tega premera; bojna glava naj bi bila v razredu približno 200 kg visokoeksplozivnega naboja.

Visoko hitrost uravnavajo omejitve pogonskega koncepta. Doseg je bistveno manjši kot pri klasičnih torpedih; v besedilu se omenja približevanje na razdaljo približno 8 do 10 km, kar je pri napadu na dobro varovane vojne ladje operativno tvegano. Poleg tega raketni motor na trdno gorivo povzroča izrazit akustični podpis, kar lahko razkrije tako izstrelek kot nosilno podmornico. Zaradi konfiguracije superkavitacijskega izstrelka tudi ni pričakovati klasičnega samonavajanja; realistični so le osnovni načini vodenja po vnaprej določeni smeri, kar ša omejuje natančnost.

Nosilne platforme so teoretično vse podmornice s 533‑milimetrskimi torpednimi cevmi. Iran naj bi upravljal tri dizelskoelektrične podmornice projekta 877 paltus ter do približno 20 podmornic razreda ghadir, vendar dejanska razpoložljivost in bojna pripravljenost po nedavnih napadih nista jasni. Če bo hut dejansko uporabljen, bodo prvi primeri bojnih izstrelitev pomembni za oceno, ali prednosti superkavitacije v realnem konfliktu odtehtajo operativne slabosti ter kako velik vpliv ima takšen sistem na pomorsko taktiko in varovanje ladijskih poti.

Pripravil: B. Knific, foto: YouTube