VIDEO: Slovenski tanki M-55S na bojišču v Ukrajini

by Urednik

BODO UKRAJINSKE SILE KMALU BOJNO UPORABILE SLOVENSKE TANKE M-55S?

Na spletu se je pred nedavnim pojavil video, ki priča o tem, da ukrajinska vojska že obvladuje tanke M-55S, dostavljene oboroženim silam Ukrajine iz Slovenije.

Objavljeni video s slovenskimi tanki pravzaprav ponudi izredno malo informacij, iz tega pa lahko izvlečemo naslednje vprašanje –koliko časa bo oz. je trajalo, da bodo ti tanki v (bojni) uporabi.

Da bodo oborožene sile Ukrajine v okviru “krožne izmenjave” med Nemčijo in Slovenijo prejele izboljšani T-55, je slovenska vlada sporočila 19. septembra 2022, 29. oktobra pa je postalo znano, da je Slovenija že poslala svoje modernizirane sovjetske tanka  v Ukrajino – fotografirali so jih na železniški postaji v Celju.

Tako je od trenutka “napovedi dobav” do neposrednega začetka usposabljanja minilo približno več kot dva meseca, hkrati pa je trajalo približno mesec dni, da so ti stroji “v uporabi”.  Ukrajinski vojaki so potrebovali približno dva meseca, da so obvladali in v boj poslali oklepnike BMP-2, prav tako dobavljene iz Slovenije.

Ukrajinske oborožene sile tako uvajajo modernizirano različico tanka T-55 iz leta 1999 – slovenski M-55S, ki je opremljen s topom 105-mm L7, modularno kupolo z mitraljezom DShK, dinamičnim oklepom izraelskega proizvajalca Elbit ipd.

Na splošno je seveda videti precej zanimiva celotna situacija s premestitvijo slovenskih tankov M-55S – moderniziranih sovjetskih T-55 – Ukrajini. Sloveniji Rusija težko očita pretiran militarizem. Opremljena je z relativno majhnim številom oklepnih vozil, predvsem pa nima sodobnih modelov težkih bojnih oklepnikov. Navedimo, da je bilo 28 enot je bilo vzetih iz rezerv (konzerviranih !?) in danih Ukrajini v zameno za 35 nemških tovornjakov in 5 tovornjakov – cistern (Slovenska vojska je ravno v teh dneh v uporabo prejela obljubljenih 40 taktičnih transportnih vozil 8×8 Rheinmetall MAN). Kar je sicer tema za ločeno razpravo, zato pa poglejmo, kakšni so ti tanki.

Slovenija je tanke T-55 dobila po znanih dogodkih v desetdnevni vojni leta 1991, ko se je osrednja jugoslovanska oblast odločila poslati vojsko za pomiritev osamosvojitvenih čustev v republiki, ki je razglasila neodvisnost. Enote JLA zaradi več razlogov niso dosegle rezultatov, ki si jih je takrat želel jugoslovanski politični in vojaški vrh, smo pa Slovenci takrat dobili skoraj dva bataljona težke oklepne tehnike.

Posledično je Slovenija poleg tankov T-72 dobila okoli šestdeset tankov T-55.  T-55 je dejansko imel (in jih še ima) veliko težav, a vsaj na nekatere je bilo treba biti pozoren. Poleg tega so Slovenci načrtovali, da bodo oklepnike uporabljali dolgoročno (vsaj vprašljivo pa je stare stvari obdržati v operativni rabi).


Najprej je treba opozoriti na oklep tanka, ki je sestavljen izključno iz jeklene mase debeline do 100 mm vzdolž čela trupa in do 200 mm v čelnem delu kupole. To ne zagotavlja zanesljive zaščite niti pred protitankovskimi granatami RPG-7 niti prvih generacij, da ne omenjamo vodenih izstrelkov in podkalibrskih granat.

Nič manj zaskrbljujoč ni bil namerilni sistem T-55: na njem ni bilo nobenih sredstev za avtomatizacijo priprave strela v obliki balističnega računalnika in laserskega daljinomera ter namerilnih naprav – le optika za streljanje podnevi in ​​infrardeče “nočne luči” za streljanje in odkrivanje tarč ponoči. Pojavila so se vprašanja o topu. Ožljebljena cev 100-milimetrskega topa v primerjavi s primerki večjega kalibra ni ponujala sorazmerne moči v primerjavi so takratnimi tanki tako glede moči visokoeksplozivnega fragmentacijskega streliva kot glede prodornosti podkalibrskih in kumulativnih granat. V ZSSR so, mimogrede, poskušali rešiti problem prodornosti granat z uvedbo novih granat – tudi iz uranovih zlitin, vendar teh Slovenija ni imela.

Marsikaj ​​je bilo treba izboljšati tudi glede obratovalnih stroškov in nezadostne mobilnosti tanka. Slovenija je to storila, čeprav so se številni spraševali, ali ne bi bilo bolje kupiti skoraj nerabljenih tankov T-55 od Slovaške po 200 do 300 tisoč dolarjev za enoto, ali pa posodobiti tanke T-72 / M-84 s sodobnimi EO namerilnimi napravami, ki jih je zelo uspešno razvijala slovenske Iskra-elektrooptika (kasneje Fotona). Mimogrede: Fotona je prvih letih samostojne Slovenije vzpostavila sodelovanje z ukrajinskimi proizvajalci pri modernizaciji sistemov na M-84, potem pa jih je ustavila zaradi nekaterih čudnih dogodkov, tudi  v zvezi z zaplembami Fotonine opreme na poti na sejme v Istanbul in Avstrijo. Sama nadgradnja posameznega T-55 v M-55S pa je znašala po takrat objavljenih podatkih približno 900.000 dolarjev za enoto.

Podrobneje o slovenski posodobitvi tanka T-55 in njegovih lastnostih pa v članku v januarski izdaji Revije Obramba.

Pripravil: B. Knific, foto: YouTube, Park vojaške zgodovine Pivka

Povezani članki