Redke kovine – strateško vprašanje

Redke kovine – strateško vprašanje

Kitajska danes zadovoljuje 95 % svetovnih potreb po redkih kovinah, številne države vidijo v tem strateško vprašanje za prihodnost in se zaradi naraščajočih cen usmerjajo k lastnim virom. Predvsem Rusija želi s prvega mesta spodriniti Kitajsko in tako spodbuditi napredek na področju inovativnih tehnologij, menijo izvedenci. Rusija ima danes 20 % svetovnih zalog redkih kovin, njihova eksploatacija v svetovnih razmerah pa je le 2 %.

Redke zemeljske kovine

Skupino sestavlja 17 elementov, med njimi so lantan, skandij, itrij in lantanidi (14). Po razširjenosti večdesetkrat presegajo kovine, kot sta na primer molibden in volfram, so pa kapitalski stroški njihovega pridobivanja izjemno visoki – znašajo kar okoli 40.000 USD na tono (podatek Roskill Information Services). Redke zemeljske kovine uporabljajo v različnih industrijskih vejah, vključno z radijsko elektroniko, jedrsko tehniko, strojegradnjo, kemično industrijo in industrijo stekla. Redke zemeljske kovine na primer uporabljajo v miniaturnih mikrofonih, mobilnih telefonih, trdih diskih, monitorjih in akumulatorjih za žepne elektronske naprave. Uporabljajo jih tudi v izdelavi hibridnih avtomobilov, kot je na primer Toyotin prius, pa tudi predvajalnikih glasbe kot je Applov iPod.
Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70. Vsi lantanidi so kovine.

Kot poroča ruska tiskovna agencija Interfaks, bo ruska vlada do 1. februarja 2013 pripravila in sprejela program proizvodnje redkih zemeljskih kovin. Izdelke iz teh kovin seveda v veliki meri uporablja tudi vojaška industrija, sumarij je na primer nujen v proizvodnji magnetov, ki jih uporabljajo v sistemih natančnega vodenja orožij. Brez samarija ZDA ne bi mogla izdelovati tankov abrams, manevrirnih raket tomahawk, „pametnih bomb“ z veliko natančnostjo zadevanja ciljev in radarskih sistemov aegis spy. Vsekakor pa tudi ruska vojaška industrija sledi ameriškemu primeru.

Svetovno tržišče redkih zemeljskih kovin doseže letno 15 milijard USD prometa. Trenutno je Kitajska največji proizvajalec in izvoznik redkih zemeljskih kovin, obenem pa ima samo 15 % svetovnih zalog teh kovin. V Rusiji je stanje nasprotno: imajo 20 % svetovnih zalog, njihova eksploatacija pa doseže samo 2 % letne eksploatacije teh kovin v svetu, industrijska obdelava v Rusiji pa je še manjša, ne dosega niti 1 % svetovne. Prav tako v Rusiji praktično ne izdelujejo samih kovin, torej končnih produktov, kopljejo samo surovine, ki jih nato predelujejo v tujini: v Estoniji, Kazahstanu in Kirgiziji. Sistem so nasledili še iz Sovjetske zveze: nahajališča so ostala na ozemlju današnje Rusije, predelovalni obrati pa ne.

Kitajska je zmanjšala izvoz redkih zemeljskih kovin, odločitev pa argumentirala z navedbo, da bi s stopnjo proizvodnje iz prejšnjih obdobij izčrpala svoje zaloge v 15 do 20 letih. TDA in Evropa sta se sicer pritožili, da Kitajska s to odločitvijo krši norme Svetovne trgovinske organizacije, vendar nista nič dosegli. Kitajska je ta ukrep sprejela že leta 2003,kar je seveda izzvalo nezadovoljstvo v svetu. Ko pa je leta 2010 izvoz redkih zemeljskih kovin zmanjšala za 30%, so cene poskočile za petino do tretjino.

Informacije o gibanju redkih zemeljskih kovin niso dostopne javnosti. Kot pa pravi ruski ekspert Dimitrij Baranov iz skupine Finam Management, Rusija najverjetneje pokriva potrebe po teh kovinah z uvozom, kar po drugi strani ogroža njeno varnost. Zato naj bi se morala predvsem na svoje surovine in predelavo.

Ti proizvodi imajo tudi izjemen izvozni potencial, tudi če bi se Rusija, UDAS, Evr0opa in Afrika odločile za pospešeno proizvodnjo redkih zemeljskih kovin, bi že kmalu ne ogle zadostiti vsem potrebam tržišča. Poraba redkih zemeljskih kovin se namreč z razvojem visokih tehnologij povečuje, cene pa naraščajo. Po analizi skupine Core Consultants bi lahko svetovni deficit kritično redkih kovin iz te skupine, v kateri so neodij, europij, terbij, disprozij in itrij, do leta 2015 znašal okoli 20.000 t glede na omejevanje izvoza iz Kitajske. Uporaba teh kovin v letu 2012 naj bi dosegla okoli 140.000 ton, že leta 2015 pa bo narasla na 200.000 ton.

Pripravil: B. Knific, foto: Wikipedija