EU pripravlja vaje za odziv po klavzuli o medsebojni pomoči

Evropska unija pripravlja prve vaje, v okviru katerih bo država članica ob sklicevanju na klavzulo o medsebojni pomoči zaprosila druge članice za podporo v primeru resne grožnje, vključno z možnostjo ruske agresije. O pripravah je poročal finski liberalni dnevnik Helsingin Sanomat.

Scenarij predvideva, da ena od držav članic postane tarča obsežnega hibridnega napada. Namen vaj je preveriti politične in institucionalne mehanizme odzivanja v razmerah, ko v Evropi narašča negotovost glede prihodnje ravni ameriške angažiranosti v okviru Nata. Gre za uporabo 42.7 člena Pogodbe o Evropski uniji in ne za aktivacijo 5. člena Severnoatlantske pogodbe. Ta določba članicam nalaga, da državi, ki postane žrtev oboroženega napada na svojem ozemlju, zagotovijo pomoč in podporo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ob upoštevanju posebnosti varnostne in obrambne politike posameznih držav. Ta mehanizem je bil doslej aktiviran le enkrat, in sicer po terorističnih napadih v Parizu leta 2015.

Vaje ne bodo vojaško-operativne, temveč politično-upravne narave. Potekale bodo na ravni pristojnih ministrstev, zlasti zunanjih in obrambnih resorjev, za njihovo pripravo pa je zadolžena visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas.

Po navedbah virov finskega časnika so vaje politično občutljive, saj EU ne želi ustvariti vtisa, da se skuša varnostno osamosvojiti od ZDA ali delovati zunaj Natovega okvira. Kljub temu se je razprava o dejanski vsebini klavzule o medsebojni pomoči okrepila zaradi naraščajočega nezaupanja do ameriške administracije pod Donaldom Trumpom. Helsingin Sanomat pri tem opozarja tudi na razprave v začetku leta, ko so se v Evropi pojavile bojazni glede morebitnega ameriškega pritiska na Grenlandijo.

Nekdanji finski predsednik Sauli Niinistö, ki je za EU leta 2024 pripravil poročilo o krepitvi civilne in obrambne pripravljenosti, je med mandatom večkrat poudarjal, da je obveznost medsebojne pomoči med članicami EU pogodbeno zelo močna, po nekaterih razlagah celo strožja od 5. člena Nata. Zavzemal se je tudi za razvoj skupne evropske obrambne strukture kot evropskega stebra Severnoatlantskega zavezništva. Niinistö je Finsko vodil med letoma 2012 in 2024. Ob koncu drugega mandata je bila prav pod njegovim političnim vodstvom sprejeta odločitev o vstopu države v Nato kot odgovor na obsežno rusko agresijo proti Ukrajini.

Pripravil: B. Knific, foto: Helsingin Sanomat