Kremelj tega ne skriva več: rusko gospodarstvo v krizi

MOČNO POSLABŠANJE RUSKEGA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA

Težave ruskega gospodarstva se v Rusiji vse bolj odkrito pojavljajo tudi v uradnih razpravah na najvišji ravni. Ruski predsednik Vladimir Putin je zahteval pojasnila o upadanju makroekonomskih kazalnikov, ob tem pa je bil potrjen tudi padec ruskega BDP.

Sankcije proti Ruski federaciji in izjemno visoki stroški večletne vojne v Ukrajini so začeli kazati pričakovane posledice. Gospodarski položaj Rusije se je poslabšal do te mere, da o njem ne razpravljajo več le neodvisni analitiki, temveč tudi predstavniki oblasti. Tak primer je intervju z Maksimo Oreškinom, namestnikom vodje ruske predsedniške administracije, za oddajo oziroma medij Vesti.

Oreškin je brez olepševanja dejal, da je rusko gospodarstvo v zelo težkem položaju. Njegovo oceno so povzeli tudi drugi ruski mediji, med njimi Radio RBK, Vojennoje obozrenije in Forbes.ru. Gre za pomenljivo izjavo, saj je Oreškin dobro seznanjen z gospodarskim delom predsedniške administracije in razume notranje ocene stanja.

Glavnega vzroka za upočasnitev ni natančno opredelil, vendar je opozoril na več sistemskih težav. Po njegovih besedah ruski gospodarski razvoj zavirajo pomanjkanje virov in kadrov, upočasnjen tempo strukturnih sprememb ter prepočasno uvajanje novih tehnologij.

Oreškin je potrdil tudi, da nadomeščanje uvoženih izdelkov napreduje počasneje od pričakovanj, tehnološka suverenost pa je še daleč od uresničitve. Opozoril je še, da se mora naftno-plinski sektor prestrukturirati ter da primanjkuje kadrov ne le v proizvodnji, temveč tudi pri uvajanju novih tehnologij.

Dotaknil se je tudi omejitev digitalnega okolja, med drugim blokade sporočilne storitve Telegram v Rusiji aprila 2026 in upočasnjevanja YouTuba. Ob tem je ocenil, da ti ukrepi niso razlog za gospodarsko stagnacijo. Po njegovih besedah so vzroki globlji in bolj sistemski.

Putin je upočasnjevanje rasti uradno omenil že decembra 2025, vendar ga je takrat predstavil kot posledico zavestnega ukrepanja vlade in centralne banke za znižanje inflacije ter ohranjanje makroekonomske stabilnosti. Ta razlaga se je spremenila 15. aprila 2026, ko je Putin govoril o 1,8-odstotnem padcu ruskega BDP v obdobju januar – februar. Januarja naj bi padec znašal 2,1 odstotka, februarja pa 1,5 odstotka. Opozoril je tudi, da sta rast v predelovalni industriji in industrijska proizvodnja zdrsnili pod ničlo.

Predsednik je nato od vlade in centralne banke zahteval pojasnila o razlogih za slabše makroekonomske kazalnike. Hkrati je del težav pripisal tako imenovanim objektivnim okoliščinam, med njimi manjšemu številu delovnih dni in slabemu vremenu. Kljub temu je od svojih sodelavcev zahteval konkretne ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti. Po njegovih besedah se mora rusko gospodarstvo vrniti na pot trajnostne rasti ob nizki inflaciji in stabilni zaposlenosti. Za zdaj se uradni odzivi omejujejo predvsem na napovedi o pospešitvi strukturnih sprememb. Ruska centralna banka ocenjuje, da bi bilo mogoče šibke rezultate prvega četrtletja nadomestiti v naslednjih obdobjih.

Vendar so razmere za Rusijo zahtevne. Vidnejša rast se kaže predvsem v obrambni industriji, kar pa ne pomeni širše gospodarske stabilnosti. Učinki takšne proizvodnje se v veliki meri porabljajo na ukrajinskem bojišču in ne ustvarjajo običajnih razvojnih učinkov za civilno gospodarstvo. Hkrati težave občuti tudi naftno-plinski sektor, ki ga poleg sankcij in embarga obremenjujejo še napadi ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na energetsko infrastrukturo. Za zdaj ni znakov, da bi Kremelj takšno oceno razmer javno sprejel v celoti, vendar vse pogostejša priznanja težav kažejo, da se gospodarski pritisk na Rusijo stopnjuje.

Pripravil: B. Knific, foto: javna domena