Rusija bo gradila vojaško infrastrukturo na spornem Kurilskem otočju

KAKŠEN BO ODZIV JAPONSKE?

Ministrstvo za obrambo Ruske federacije bo do leta 2016 postavilo avtonomna vojaška naselja Iturupu in Kunaširu na spornih otokih Kurilskega arhipelaga, ki si jih lasti tudi Japonska.

Kurilsko otočje je po drugi svetovni vojni najprej pripadlo Sovjetski zvezi, danes pa Ruski federaciji, Japonska pa to otočje še vedno šteje za svoje. Kot agencija ITAR-TASS povzema izjavo poveljnika vzhodnega vojaškega okrožja, generalpolkovnika Sergeja Surovikina , naj bi v obdobju  do leta 2016 postavili vse glavne objekte, skupaj jih je 160, na omenjenih otokih. Gre za sodobna, popolnoma avtonomna vojaška naselja z razvito socialno infrastrukturo. Surovikin je to informacijo podal na vojaškem sveta vzhodnega okrožja. Po njegovih besedah načrtujejo poleg vojaških objektov tudi gradnjo stanovanjskih zgradb, pa tudi družbenih, kulturnih in športnih ustanov. Na podoben način bodo posodobili tudi obstoječe objekte na otoku Sahalin.

Načrt razvoja vojaške infrastrukture v tej regiji ne zajema zgolj razvoja lokacij, na katerih so razmeščene vojaške enote, pač pa tudi razvoj operativno-transportne mreže ter modernizacijo ter  poligonov in opremljanje centrov za usposabljanje s sodobnimi trenažerji. Slednje naj bi izboljšalo kakovost vojaškega usposabljanja in urjenja ter razširilo možnosti izvajanja vojaških vaj na ravni večjih vojaških formacij.

Japonske težnje

Japonska ima še vedno ozemeljske pretenzije za južni del tega arhipelaga (Iturup, Kunašir, Šikotan in vrsto manjših otokov, ki jih Japonci imenujejo Habomai). To otočje je po drugi svetovni vojni padlo od suverenost Sovjetske zveze, zdaj pa pripada Ruski federaciji.

Kurilsko otočje, kamor sodijo tudi Južni Kurili, je do druge svetovne voj e pripadalo Japonski, štelo pa je približno 16-500 prebivalcev, po narodnosti Japoncev in pa nacionalnosti Ainu, avtohtonih prebivalcev Kurilskega otočja. Sedanji status Južnih Kurilov je bil določen na Krimski konferenci 11. februarja 1945 – podpisale pa so ga tri vojaške sile (ZDA, SZ in Velika Britanija), zatem s Potsdamsko deklaracijo 26. Junija 1945 in z Mirovnim sporazumom iz San Francisca 8. septembra 1951 ter 107. členom Ustanovne listine ZN.

Sovjetska zveza in Japonska sta 19. oktobra 1956 v Moskvi podpisali skupno deklaracijo o prekinitvi vojnega stanja med državama in vzpostavitvi diplomatskih odnosov. V 9. členu tega dokumenta so Japonci pristali na predajo otokov otočja Habomai  in otoka Šikotan po podpisu mirovnega sporazuma med državama. Parlamenta obeh držav sta ratificirala deklaracijo, SZ pa je leta 1960 anulirala obveznosti, povezane za predajo teh otokov, čeprav ruska stran danes izjavlja, da dotični dokument priznava.

Japonske oblasti prepovedujejo svojim prebivalcem obiskovanje južnih Kurilov z rusko vizo, da tako ne bi potrdile, da imajo Rusi pravico do teh otokov.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Photos, Wikipedia