BEGUNSKA KRIZA JE PRIŠLA K NAM

Včasih se nam zdi, da je Slovenija, že tako obremenjena z gospodarskimi težavami in neprestanimi političnimi zdrahami, nekje daleč stran od svetovnih kriz. Po vseh preizkušnjah razpadanja Jugoslavije in celo kratki vojni za osamosvojitev se nam je zdelo članstvo v Evropski uniji in Severnoatlantski zvezi pred enajstimi leti in pol kot dobra popotnica v boljšo in varnejšo prihodnost. Vse to smo v marsičem zapravili sami oziroma naši politični in gospodarski voditelji, veliko pa je bilo tudi razočaranja zaradi birokratske, razčlovečene Evropske unije.

SLOVENSKA VOJSKA S TAKOJŠNIMI ODGOVORI TUDI NA TAKOJŠNEM ODGOVORU 2015

»Skozi partnerstvo večamo povezljivost in krepimo stabilnost tudi v širši regiji. Za vse nedvomno velik logistični in organizacijski izziv. A učenje in usposabljanje ostajata del naše dnevne rutine vse do visoke usposobljenosti in izurjenosti.« Jasno sporočilo poveljnika 1. brigade Slovenske vojske (SV) in hkrati slovenskega vodje vaje brigadirja Romana Urbanča, ki se je več kot 14 dni uresničevalo na letošnji osrednji vaji SV.

OBNOVA ARKTIČNIH OPORIŠČ

Po razpadu Sovjetske zveze je Ruska federacija opustila svoja arktična oporišča, ostali so predvsem smeti in objekti, ki so rjaveli in razpadali. V zadnjem desetletju pa, ko Arktika znova pridobiva na pomenu zaradi svojih bogatih naravnih virov, se je Rusija, za zaščito svojih bogatih naftnih in plinskih črpališč ter naftnih in plinskih terminalov, odločila obnoviti svoja nekdanja arktična oporišča tako na arktičnih otokih kot tudi na celini. Arktična oporišča predvsem vključujejo letališča, radarske postaje, protiletalsko obrambo pa tudi enote mejne straže in zmogljivosti za reševanje na morju. Obnova oporišč zajema odvoz odpadkov in ostankov nekdanjih sovjetskih oporišč, obnovo infrastrukture in izgradnjo povsem novih modularnih objektov.

RUSI (PO)KAZALI MIŠICE
Letošnji letalski salon MAKS, čeprav že v nazivu mednarodni, se je zaradi znanih razmer bistveno skrčil v primerjavi s predhodnima dvema. Ni bilo ne Kitajcev v zraku (kot pred dvema letoma) in ne zahodnjakov, ki so leta 2011 na primer prvič prikazali F-15, pa ne Francozov z rafalom, ki je tudi letel nad Žukovskim, in ne Airbusovega orjaka A380, ki je bil tam v letih 2011 in 2013. Se je pa pojavil letos A350, kajti za Airbus je Rusija zelo pomemben trg in takega aduta vsem restrikcijam navkljub niso hoteli vreči v koš. V zapisu bomo obravnavali predvsem ruska bojna letala, ki so bila letos v središču pozornosti.

STRELJANJE OKOLI VOGALA…

Za orožja za streljanje na cilje za vogalom in za zidom (angl. cornershots, around the corner weapons; rus. krivostvol’nye oružija) sstrokovnjaki za orožje, ki so se doslej ukvarjali z raziskovanjem nastanka, razvoja in s strokovnim izrazoslovjem orožij, s katerimi se lahko strelja na cilje tako, da strelec pri ciljanju ne uporablja tradicionalne namerilne preme črte (ki povezuje njegovo oko prek muhe in merka s ciljem), nimajo povsem enakih stališč in mnenj o tem, kdaj so se pravzaprav prvič pojavila orožja, navedena v naslovu tega prispevka, kdo so bili njihovi konstruktorji in v katerih oboroženih spopadih in vojnah so bila prvič uporabljena. To se zelo dobro vidi tudi pri iskanju najprimernejšega imena za ta nenavadna orožja, saj jih nekateri imenujejo orožja za streljanje okoli vogala, drugi krivocevna orožja, tretji orožja za streljanje ciljev, skritih za zidom, ipd. Izvedenci iz zahodnih držav so se v glavnem poenotili, da so bila tovrstna orožja prvič uporabljena šele v 20. stoletju, in sicer v prvi svetovni vojni med boji v okopih, nato pa vnovič v izboljšani izvedbi v drugi svetovni vojni.

FINNSNIPER 2015

Šestnajsta ponovitev Finnsniperja, ki je tradicionalno potekal na velikem poligonu letalske obrambe v Lohtaji, ni razočarala. Organizator Ostrobothnia Sniper Association v povezavi z MPK, ki skrbi za usposabljanje prostovoljcev v vojaških, varnostnih in vodstvenih znanjih, in Finsko vojsko je presegel pričakovanja in organiziral tekmovanje na izredno visoki ravni. Tudi tokrat smo za nastop na Finnsniperju 2015 prijavili dva para, a je žal par št. 2 zaradi višje sile odstopil od nastopa, tako sva ostala samo midva s Kristianom (Matjaž Svetek in Kristian Hajnšek). Tokrat sva se na tekmovanje podala precej bolj izkušena, med drugim z izkušnjo prejšnjega Finnsniperja 2014 ter v mojem primeru še tekme svetovnega pokala vojaških ostrostrelcev v češkem Bzencu konec letošnjega aprila. Če je bil prejšnjikrat cilj preživeti Finnsniperja in se kaj naučiti, so se tokrat poleg izboljšave lanskoletnega rezultata že pojavljale ideje prebiti se v prvo deseterico.

SERIJA BT

Leta 1931 je v harkovski tovarni lokomotiv inženir M. N. Toskin ob pomoči A. O. Firsova predstavil osnutek tanka s hodnim delom gosenično-kolesne zasnove, kakršnega je patentiral J. W. Christie pri svojem znanem modelu US M. 1940. Revolucionarni svet je – navdušen nad njegovo mobilnostjo – »potrdil« tank konec maja 1931 kot »hitri bojni tank«. V letih 1932/33 je sledila množična proizvodnja v Harkovu, kupole in pa valjane plošče sta izdelovali tovarni v Ižorsku in Mariupolu za celotno kvoto – 620 tankov BT-2.

AVTONOMNI IN INTELIGENTNI VOJAŠKI ROBOTI

Tehnologije, ki so bile še ˝včeraj˝ navdih predvsem področju znanstvene fantastike, neustavljivo postajajo realnost današnjih dni in še bolj ne tako zelo oddaljene prihodnosti. Zaradi hitrosti razvoja avtonomnih in inteligentnih robotiziranih sistemov, namenjenih uporabi na obrambnem in varnostnem področju, in številnih še vedno neodgovorjenih (in predvsem pravno nereguliranih) vprašanj, povezanih z njimi, je strokovna in laična javnost pričakovano razdeljena na dva pola: zagovornike in nasprotnike razvoja in potencialne uporabe avtonomnih in inteligentnih vojaških robotov.

BROWNINGOVA AVTOMATSKA PUŠKA – BAR

Prvo svetovno vojno pogosto imenujejo “vojna mitraljezov” zaradi uničevalnega učinka avtomatskega orožja, kot je bil na primer Maximov mitraljez in podobna orožja. Predvsem je bilo tako po uvedbi nekaterih izjemnih in temeljitih tehnoloških razvojnih spremembah. Samo primer: v enem dnevu v letu 1916 so Britanci izgubili 21.000 mož – večina jih je padla pod kroglami mitraljezov spandau – nemški verziji maxima