Se bo Kanada odpovedala lovcu F-35…

… IN IZBRALA KITAJSKE ALTERNATIVE?

Naraščajoče napetosti v odnosih med ZDA in Kanado bi lahko vplivale tudi na obrambne nakupe in na širše zunanjepolitično pozicioniranje Ottawe. O teh vprašanjih smo se pogovarjali z Murrayjem Brewsterjem, novinarjem CBC (Canadian Broadcasting Corporation), ki se ukvarja z varnostjo in mednarodno politiko.

Po njegovem mnenju je morebiten odstop Kanade od programa F-35 zapleten. Kanada je napovedala nakup 88 letal, do zdaj pa se je pogodbeno zavezala in plačala le za 16. Teoretično bi lahko pri tem tudi ostala, saj za neizpolnitev preostalega naročila niso predvidene pogodbene kazni. Proizvajalec Lockheed Martin in ameriška vlada sta po njegovih besedah opozorila, da bi lahko bile zaradi tega ogrožene pogodbe za kanadsko industrijo, povezane s programom F-35.

Politično gledano bi bil nadaljnji nakup F-35 za kanadsko vlado težko zagovarjati. Negativno so bile sprejete tudi izjave Donalda Trumpa o Kanadi, med drugim omembe Kanade kot »51. države«. Dodatno težo ima dejstvo, da RCAF podpira F-35 in trdi, da je zanj ključen, medtem ko vlada in del javnosti zahtevata alternative.

Razprava o F-35 se prepleta z širšim vprašanjem odvisnosti Kanade od ameriške obrambne industrije. Brewster je spomnil, da se je premier med zveznimi volitvami zavezal diverzifikaciji, saj naj bi Kanada več kot 75 centov od vsakega obrambnega dolarja porabila v ZDA. Hkrati je opozoril, da je takšen premik težko hitro izvesti.

V tem kontekstu se omenja tudi nedavni politični in gospodarski stik s Kitajsko. 16. januarja je bil podpisan predhodni kitajsko-kanadski trgovinski sporazum, ki je predvidel znatno znižanje tarif za kitajske električne avtomobile in kanadsko repico. Pomemben je bil tudi obisk premierja Marka Carneyja v Pekingu, prvi obisk kanadskega predsednika vlade na Kitajskem po skoraj desetletju, Justin Trudeau je Kitajsko obiskal leta 2017.

Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu zagrozil s 100-odstotnimi tarifami na kanadsko blago in Carneyja ponovno označil za »guvernerja«. V Kanadi pa zbliževanje s Kitajsko ni naletelo na enotno odobravanje.

»Sumničavost do Kitajske je globoko zakoreninjena tako v politični kot obrambni skupnosti. Odnosi med državama so napeti že skoraj desetletje. Čeprav razumemo, da mora Kanada diverzificirati svojo trgovino, da bi postala manj odvisna od Združenih držav, ostaja prepričanje, da Kitajska predstavlja grožnjo nacionalni varnosti,« je za Defence24 povedal Murray Brewster.

»Javnost je previdna glede kakršnega koli sporazuma s Kitajsko. Videli smo, kako se ta država obnaša. Preiskali smo domnevno kitajsko vmešavanje v naše volitve; obstajala je diplomacija, ki je temeljila na zadrževanju dveh Kanadčanov za talca (decembra 2018 sta bila kanadska državljana Michael Spavor in Michael Kovrig pridržana na Kitajskem zaradi obtožb vohunjenja, izpuščena sta bila šele leta 2021); poročali pa so tudi o kitajskih »policijskih postajah« v Kanadi, ki so poskušale uveljaviti pekinške muhe med skupnostjo izseljencev. Takšne stvari se ne pozabijo zlahka,« je zaključil urednik Murray Brewster.

Vzporedno Kanada krepi vezi z Evropo. Junija 2025 sta Kanada in Evropska unija podpisali partnerstvo na področju varnosti in obrambe, 19. decembra pa je Kanada postala prva neevropska država, ki je sodelovala v instrumentu SAFE.

V povezavi s temi dogovori se odpira prostor tudi za sodelovanje s Poljsko. Avgusta 2025 sta premierja Tusk in Carney v Varšavi dosegla dogovor o obnovi strateškega partnerstva. Po besedah sogovornika bi lahko bile tehnologije za boj proti dronom eden od elementov, možne pa so tudi oblike sodelovanja na področju satelitov, med drugim prek kanadskih podjetij MDA in Telesat Canada ter razvoja sistemov za nizko zemeljsko orbito (LEO).

Pripravil: B. Knific, foto: YouTube