Rasmussen ob koncu mandata: “Rusija moje glavno razočaranje!”

Rasmussena bo na čelu zveze NATO zamenjal Norvežan Jens Stoltenberg

Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je v zadnjih dneh svojega mandata izjavil, da je obnašanje Rusije njegovo glavno razočaranje v obdobju zadnjih petih letih. To je napisal v avtorskem članku, objavljenem v časopisu “The Independent”,  ki so ga povzeli tudi  ruski mediji. Rasmussen je bil na dolžnosti generalnega sekretarja severnoatlantskega zavezništva od avgusta 2009, v sredo 1. oktobra 2014 pa ga je na tej dolžnosti zamenjal Norvežan Jens Stoltenberg. 

Mandat Andersa Fogha Rasmussena na čelu Nata

Anders Fogh Rasmussen (rojen leta 1953) je danski politik, ki je bil predsednik danske vlade od 27. novembra 2001 do. 5. april 2009, potem ko je prejšnji dan na vrhu zveze Nato v Strasbourgu izvedel, da bo nasledil generalnega sekretarja Jaapa de Hoop Schefferja, ki je opravljal to funkcijo od leta 2004 do leta 2009.

Rasmussen je postal 12. generalni sekretar Nata je 1. avgust 2009, njegov mandat bi se moral končati v poletnih mesecih leta 2014, vendar mu ga je Svet severnoatlantskega zavezništva podaljšal do 30. septembra 2014, da bi zagotovili organizacija vrha pakta Nato 2014 v Newportu v Walesu.

28. marca 2014 je bil kot naslednik Rasmussena imenovan Norvežan Jens Stoltenberg, ki ga je nasledil 1. oktobra 2014.

Rasmussen je bil na čelo zveze Nato izvoljen 4. aprila 2009 na vrhu leta 2009 v Strasbourgu. V končni fazi izbirnega postopka je le Turčija nasprotovala Rasmussenovi kandidaturi, razlog pa naj bi bila objavljena sporna karikatura preroka Mohameda v danskem časopisu Jyllands-Posten 30. septembra 2005, zaradi katere so po izbruhnili nasilni protesti.

Anders Fogh Rasmussen je v času na čelu zveze Nato večkrat povzročil razburjenje, tako med članicami zveze, kot tudi pri ostalih državah. Med drugim je decembra 2013 nasprotoval ustanovitvi zračnih sil EU, kar so na predlog Catherine Ashton podprle Francija, Španija, Italija, Poljska in Nemčija. Kritiki pravijo, da je bil Rasmussen zadovoljen z vlogo Nata v evropskih obrambnih zadevah in je takrat videl vse razloge, da se ohrani status quo.

Sporen naj bi bil tudi zapis Norvežana v londonskem časopisu Daily Telegraph 6. aprila 2014, v katerem je opozarjal zavezniške države pred vlaganjem denarja v svoje oborožene sile. Ob tem je tudi trdil, da “Rusija izvaja nezakonito agresijo proti Ukrajini ter da je njeno nadaljevanje kršitev mednarodnega prava”. Rusko zunanje ministrstvo je Rasmussena takrat obtožilo, da ima dvojne standarde. Nekaj dni za tem je tudi Ray McGovern, upokojeni častnik ameriške agencije CIA, za rusko RT-TV dejal: “Anders Fogh Rasmussen ni resna oseba. Ignorirajte ga.”

Še ena zanimiva Rasmussenova izjava pa se je pojavila junija 2014, ko je trdil, da se Rusija “aktivno ukvarja (spopada) s tako imenovanimi nevladnimi organizacijami – okoljskimi organizacija, ki se zavzemajo za prenehanje izkoriščanja zemeljskega plina. Rusi s tem želijo ohraniti evropsko odvisnost od uvoza ruskega plina.” Pri tem pa Rasmussen ni predložil dokazov za to trditev.

Norvežan Jens Stoltenberg 13. generalni sekretar zveze Nato

Rasmussena bo nasledil Jens Stoltenberg (rojen leta 1959), ki je bil norveški predsednik vlade med leti 2000-2001 in ponovno od leta 2005 do leta 2013.

Na mesto 13. generalnega sekretarja zveze Nato je bil izvoljen 28. marca 2014, položaj pa je prevzel 1. oktobra 2014. Norveška je bila ena od ustanovnih članic pakta Nato leta 1949, Stoltenberg pa je prvi Norvežan ki bo služil kot njen generalni sekretar, čeprav je bil Kåre Willoch močan kandidat za to funkcijo leta 1988

Njegovo imenovanje je bilo v medijih v veliki meri pričakovano že nekaj časa, komentatorji pa poudarjajo, da bo politika zavezništva do Rusije najbolj pomembno vprašanje s katerim se bo Stoltenberg soočal.

25. marca 2014 je imel Stoltenberg govor na konvenciji laburistične stranke, kjer je ostro kritiziral Rusijo ob njeni invaziji na Krimski polotok. Izjavil je, da je Rusija ogrozila varnost in stabilnost v Evropi ter kršila mednarodno pravo, njena dejanja pa označil za nesprejemljiva. Po izvolitvi za generalnega sekretarja Nata je Stoltenberg poudaril, da je bila invazija Rusije v Ukrajini “brutalno opozorilo o nujnosti Nata”, za ukrepanje Rusije v Ukrajini pa dodal: “Prvič po drugi svetovni vojni se je zgodilo, da si je država prisvojila ozemlje, ki pripada drugi državi.”

Stoltenberg je opozoril na potrebo po zvezi Nato, ki ima dovolj močne vojaške zmogljivosti, vključno z jedrskim orožjem, da odvrne Rusijo od kršenja mednarodnega prava in ogrožanje varnosti članic pakta Nato. Poudaril je pomen 5. člena Severnoatlantske pogodbi in obrambe varnosti svojih vzhodnih članic posamezno. V nadaljevanju je dejal, da mora biti Rusija sankcionira zaradi njenih dejanj v Ukrajini, možno članstvo Ukrajine v zvezi Nato pa bo v bližnji prihodnosti “zelo pomembno vprašanje”. Stoltenberg je izrazil tudi zaskrbljenost nad oboroževanjem Rusije z novimi balističnimi raketami.

Stoltenberg je Nato imenoval kot “najuspešnejše zavezništvo v zgodovini” in dodal, da “je Nato zagotovljal mir v Evropi vse od svojega nastanka, zavezništvo se je uspešno prilagajalo na nove varnostne izzive”.

Pripravil: B. Knific, A. Knific, foto: NATO, Military Photos